Sodelovanje (pedo)psihiatrov, kliničnih psihologov in psihoterapevtov je nujno za izboljšanje razmer na področju duševnega zdravja
(Odgovor na odprto pismo specializantov klinične psihologije, psihiatrije in pedopsihiatrije glede predloga Zakona o psihoterapiji, dne 7.aprila 2025)
Z obžalovanjem ugotavljamo, da so predstavniki psihoterapevtske stroke postali tarča medijskih napadov, ki so v nasprotju tako z interesi pacientov in uporabnikov, ki potrebujejo psihoterapevtsko pomoč, kot tudi z načeli interdisciplinarnega sodelovanja na področju varovanja duševnega zdravja. Čeprav si psihoterapevti želijo le priznanja psihoterapije kot samostojnega poklica in sodelovanja v interdisciplinarnih oblikah obravnave pacientov in uporabnikov, je ob tako odkritih medijskih diskreditacijah odziv na neresnične navedbe v odprtem pismu nujen.
Specializanti klinične psihologije, psihiatrije in pedopsihiatrije v odprtem pismu opozarjajo na dogodek v organizaciji Univerze Sigmunda Freuda in Društva slišanje glasov, ki bo potekal danes, v ponedeljek, 7. 4. 2025 ob 17. uri, z naslovom »Delavnica slišanja glasov ter vrstniško podporno delo na področju duševnega zdravja«.
Poudarjamo, da dogodek poteka pod strokovnim vodstvom Univ.-Prof. Dr. Mirana Možine, zdravnika in psihiatra, in nima nikakršne neposredne povezave s tematiko zakona o psihoterapiji. Zato je odprto pismo specializantov zavajajoče.
Prof. dr. Možina deluje kot profesor in psihiater z vso strokovno avtoriteto in odgovornostjo za svoje delo, prav tako kot delujejo s strokovno avtoriteto in odgovornostjo tudi vsi ostali psihiatri in klinični psihologi tako v klinični praksi kot tudi v vlogah učiteljev. Predstavniki psihoterapevtov niso nikoli postavljali pod vprašaj pomembne vloge (pedo)psihiatrov in kliničnih psihologov kot pomembnih zdravstvenih delavcev v interdisciplinarnih timih, ki nosijo odgovornost za odločitve glede medikamentozne in psihiatrične ter klinično psihološke obravnave svojih pacientov. Vanje se niso nikoli vmešavali, saj so psihiatri in klinični psihologi v polnosti strokovno in etično odgovorni za svoje delo.
Psihiatrija, psihologija in psihoterapija so različne vede in kljub sodelovanju gre za različne poklice, ki pa so hkrati v številnih primerih nujno potrebni dopolnjujoči se načini obravnave na področju duševnega zdravja.
Predlagani Zakon o psihoterapevtski dejavnosti je pomemben korak k sistemski ureditvi področja psihoterapije v skladu z mednarodnimi standardi in sodobnimi znanstvenimi spoznanji. V središču zakona ni interes po ohranjanju privilegijev katere koli stroke, temveč skrb za izboljšanje kakovosti, varnosti in dostopnosti psihoterapevtskih storitev. Zakon o psihoterapevtski dejavnosti postavlja visoke strokovne poklicne standarde in končno odpira možnosti za večjo dostopnost psihoterapije znotraj javnega zdravstvenega sistema. Po tem zakonu mora obravnava duševnih motenj temeljiti izključno na znanstveno utemeljenih in v praksi preizkušenih psihoterapevtskih pristopih, ki upoštevajo najvišje standarde psihoterapevtske oskrbe.
Kar zares ogroža osebe z duševnimi težavami in motnjami, je trenutno stanje, ki ga žal, čeprav z dobrimi nameni, skušajo ohranjati navedeni specializanti. Dejanska grožnja kvalitetnim načinom obravnave ljudi z duševnimi težavami in motnjami so med drugim izjemno dolge čakalne dobe za psihoterapevtsko obravnavo ter pomanjkanje poklicnih psihoterapevtov v javnem zdravstvu. Na to, kako boleče in škodljive so lahko posledice takšnega stanja, so v zadnjem mesecu opozarjali tudi mediji, ko so poročali o samomorih in poskusih samomorov srednješolcev in celo osnovnošolcev ter o porastu nasilja, odvisnosti, depresije in anksioznosti med njimi.
Nesprejemljivo je, da se v času rastoče krize na področju duševnega zdravja pojavljajo zavajajoče izjave, ki služijo ohranjanju monopola in blokadi sprejetja dobrega zakona o psihoterapevtski dejavnosti, medtem ko številni otroci in mladostniki trpijo ali celo umirajo, ne da bi bili deležni ustreznih oblik pomoči, v katerih je nujno tudi sodelovanje psihoterapevtov. Podpisnike pisma pozivamo k sodelovanju in k podpori zakonu, ki odpira možnosti za dostopnejše in kvalitetnejše oblike pomoči ter za reševanje in izboljšanje kvalitete življenja mnogih.
Slovensko združenje za psihoterapijo (SZP)
Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS)
Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF)
Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana)
Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS)
