Zapri meni

Projekti

EPoC-Evropski psihoterapevtski konzorcij

Nosilec projekta
SFU Ljubljana, doc. dr. Tatjana Rožič
Datum konca
Datum začetka

SFU Ljubljana je vključena v Evropski psihoterapevtski konzorcij (European Psychotherapy Consortium – EPoC), ki se zavzema za sistematično zbiranje podatkov klientov, pri čemer sledi idejam na praksi temelječih izsledkov. Z uporabo povratnega informiranja se klientu sledi znotraj t. i. realnega časa, s čimer lahko terapevt stalno prilagaja svoje intervencije vsakemu klientu posebej.

Strategija EPoS se razvija v naslednje tri smeri:

  • uvajanje t. i. enopostavčne lestvice (v orig. single item) v postopke zbiranja podatkov,
  • prehodi med različnimi merami izidov,
  • enotno zbiranje podatkov v obravnavah.

V okviru tega projekta je bil izoblikovana enopostavčna lestvica, ki je bil ustrezno prevedena tudi v slovenski jezik in je prosto dostopen za uporabo zainteresiranim posameznikom oz. organizacijam.

EPC

Enopostavčna lestvica je zaščitena z licenco Creative Commons.

EPC

Kontakta oseba na SFU Ljubljana: doc. dr. Tatjana Rožič

TABOR SAMOSTOJNOSTI IN POVEZANOSTI (Zavod Neva in SFU Ljubljana)

Nosilec projekta
Zavod Neva, SFU Ljubljana
Datum konca
Datum začetka

Zavodu Neva za razvoj otrok in mladostnikov je v letu 2021 je ponudila roko za sodelovanje ljubljanska podružnica Univerze Sigmunda Freuda (SFU Ljubljana), ki v svojem okviru ponuja programe izobraževanja iz psihoterapije otrok in mladostnikov in ambulantno psihoterapevtsko, psihološko, psihiatrično in socialnodelavsko pomoč za otroke, mladostnike in njihove starše. Nastal je projekt poletnih taborov Samostojnosti in povezanosti za otroke in mladostnike. Na ta način smo okrepili skupino prostovoljcev, študentov in študentk SFU Ljubljana s predavatelji in psihoterapevti SFU Ljubljana.

Vodstveni strokovni tim sestavljajo strokovnjaki, ki so večinoma psihoterapevti. Med prostovoljci prevladujejo študenti/ke psihoterapije in psihologije SFU Ljubljana. 

 

Namen in cilj tabora

Namen naših taborov je razvijanje prirojene težnje po odnosih, po povezovanju in hkrati po samostojnosti, po samoti in hkrati vključenosti v skupino. Otroci se učijo o skupinskih pravilih in normah, ki omogočajo ustvarjalno sožitje. Razvijajo svoje sposobnosti, vire, kompetence, frustracijsko toleranco, čustveno in hkrati socialno inteligenco z občutkom družbene odgovornosti.

Eden ključnih poudarkov na taboru je obujanje in razvijanje vrednot, ki so povezane s krepitvijo principa skupnosti in iskanjem novega ravnovesja z vrednotami, ki so povezane z individualizmom. Le-ta v sodobnih družbah večkrat iztirja v negativni individualizem, za katerega so med drugim značilni vse večja osamljenost, izključenost, socialni atomizem in asocialna samoosredotočenost. Naša predpostavka je, da lahko otroke in mladostnike pa tudi sebe, odrasle, zavarujemo pred škodljivimi vplivi negativnega individualizma, če na taborih vsem omogočimo pozitivne izkušnje življenja v skupnosti. Jaz z veliko začetnico naj bi dobil spodbudo za spremembo v jaz z malo začetnico in za povezovanje v mi.

Tabori imajo poleg vzgojnih tudi psihoterapevtske učinke. In to ne samo na otroke in mladostnike, ampak tudi na odrasle, prostovoljne sodelavce. Naše delo je vzgojno s terapevtskimi učinki, prav tako pa velja, da je tudi terapevtsko z vzgojnimi učinki. Intenzivno desetdnevno sožitje zahteva od vseh učenje o tem, kako po eni strani razvijati avtonomijo posameznika in po drugi strani solidarno skupnost. Vzgoja na taborih vključuje mikro vidik, kjer dajemo velik poudarek negovanju medčloveškega stika, brez katerega se ne more oblikovati zdravi, avtonomni jaz, ter skupinski ali skupnostni vidik, kjer razvijamo občutek za »mi«.

Mladi in stari lahko le v skupini raziskujemo in odkrivamo različne življenjske možnosti za osebno rast, konstruktivno prilagajanje in sodelovanje. Zato je glavni cilj tabora razvijanje medsebojne podpore, (za)upanja, altruizma preko raznolikih interakcij, ki pa vključuje tudi negovanje odprtega, odkritega pogovora tako o vsakdanjih kot tudi o tabu temah. Ko člani taborne skupnosti soustvarijo sprejemajoče okolje, lažje ubesedijo svoje želje, ideje, občutke in čustva, sanje in upanja. S tem pa krepijo svoje sposobnosti za skupno delovanje in sobivanje. Tabori tako omogočajo korektivno čustveno izkušnjo za razvijanje novih načinov mišljenja, čustvovanja, vedenja in odnosov.

 

Poletne tabore smo izvedli v letu 20212022 in 2023.

ERASMUS+ PROJEKT: POTNI LIST

Nosilec projekta
Društvo Humanitas
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
Društvo Humanitas, Anthropolis, SFU Ljubljana

V projektu si bomo skozi aktivnosti prizadevali na dobro počutje in krepitev duševnega zdravja migrantov vplivati na več medsebojno povezanih načinov: z zagotavljanjem vključujočih prostorov tako v Ljubljani kot Budimpešti, z mednarodnim usposabljanjem iz duševnega zdravja in z razvijanjem pilotne skupine biblioterapije.

Stanje duševnega zdravja prebivalstva v Evropi je bilo že pred izbruhom pandemije COVID-19 zaskrbljujoče. V posebnem poglavju poročila Pregled zdravstva: Evropa 2020 je navedeno, da ima težave z duševnim zdravjem približno 84 milijonov ljudi v EU. Na duševno zdravje močno vplivajo tudi raznolike identitete, od spola, socio-ekonomskega razreda, starosti, religije, telesnih ovir, spolne usmerjenosti, etnične pripadnosti do življenjskih izkušenj in stresnih faktorjev, ki spremljajo le-te. Te raznolike identitete, so mnogokrat povezane z neenakostjo, diskriminacijo in nasiljem, ki so ga deležni ljudje s t.i. marginaliziranimi identitetami kamor največkrat spadajo tudi begunci.

Begunci se na primer soočajo s takšnimi socialnimi ovirami, s katerimi se osebe brez te izkušnje ne, kar lahko negativno vpliva na njihovo duševno zdravje. Posttravmatska stresna motnja naj bi bila bolj razširjena ravno med begunci in prosilci za azil kot med prebivalstvom gostiteljske države. Med begunci se pogosto poroča o anksioznosti in depresiji predvsem v povezavi z dolgotrajnim postopkom iskanja azila in slabimi socialno-ekonomskimi razmerami, kot sta brezposelnost ali osamljenost, ki sta močno povezana s povečano stopnje depresije.

Z ustvarjanjem vključujočih prostorov bomo tako krepili občutek skupnosti in pripadnosti, hkrati pa povečevali socialni in kulturni kapital udeleženih. Biblioterapija v obliki bralnih skupin pa bo poleg krepitve občutka skupnosti, nudila prostor za kreativno izražanje in strokovno podporo na področju duševnega zdravja.

Globalna cilja projekta sta dva. Prvi je krepitev organizacijskih zmogljivosti za vključevanje in raznolikost oseb z begunsko izkušnjo v partnerskih organizacijah s poudarkom na upoštevanju dimenzije duševnega zdravja. Drugi pa je boljše prepoznavanje potreb uporabnikov z migrantskim ozadjem, ter s tem prilagoditev in nadgradnja določenih aktivnosti organizacij. V sklopu projektnih aktivnosti bomo največ pozornosti namenili zmogljivosti organizacij za vključevanje in raznolikost in jih okrepili na podlagi interne raziskave (desk research) in študije primera (case study). Interna raziskava (desk research) v vsaki partnerski organizaciji bo služila za prilagoditve delovanja organizacij z vidika vključevanja, študija primera pa se bo navezovala na potrebe po vključujočih prostorih v Ljubljani in Budimpešti in bo namenjena razvoju oziroma nadgradnji že obstoječih prostorov pod okriljem Humanitasa in Anthropolisa hkrati pa pripravi pilotne različice biblioterapije. Podcilji projekta so tudi prenos dobrih praks med organizacijami in večja vključenost oseb z migrantskim ozadjem v nadaljne aktivnosti organizacij. Prav tako si želimo osvetliti povezavo med socialno vključenostjo in duševnim zdravjem ter z večjo vključenostjo migrantov in še posebej beguncev spodbuditi in podpreti njihovo aktivno udeležbo v družbi.

V sklopu projekta smo pripravili "Smernice za uporabo biblioterapije pri delu z osebami z begunsko izkušnjo". Smernice vam bodo pomagale pri ustvarjanju varnega in podpornega okolja ter pri zagotavljanju učinkovite pomoči pri ohranjanju in izboljšanju duševnega zdravja ranljivih skupin.

logo

 

AMBULANTA - Psihoterapevtska pomoč za članice društva EUROPA DONNA in podporne skupine za bolnike in svojce bolnikov z rakom (projekt ROZA)

Nosilec projekta
SFU Ambulanta
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
SFU Ambulanta, Europa Donna, Ministrstvo za zdravje

V SFU ambulanti sodelujemo z društvom Europa Donna. Za članice društva, ki so v aktivni fazi bolezni ali po njej, izvajamo individualno psihoterapijo predvsem s področja soočanja z lastnimi strahovi, različnih duševnih stisk kot posledice bolezni (depresija, tesnoba, panični napadi …), skrbi zase in povečanja notranjega miru. Psihoterapija je vsakič prilagojena konkretni posameznici, njeni situaciji in željam. Nudimo jo po subvencionirani ceni, da je dostopna vsakomur. Na SFU ambulanto se obračajo svojci kronično obolelih ob stiskah, ki jih ob tem doživljajo sami (partnerji, otroci, starši) ter ob izgubah bližnjega (proces žalovanja) in odnosa z njimi, tako da sta poleg individualne možni tudi partnerska in družinska psihoterapija. (opomba: projekt se izvaja)

SFU Ljubljana je v sodelovanju z Europo Donno vključena v triletni projekt ROZA, ki med drugim širi tudi programe psihosocialne pomoči bolnicam in bolnikom z rakom in njihovim svojcem. Projekt poteka v obdobju od 2017 - 2019, sofinancira pa ga Ministrstvo za zdravje RS, zato so aktivnosti za udeležence brezplačne. Terapevti in sodelavci SFU Ljubljana nudimo pomoč v obliki terapevtskih in podpornih skupin za odrasle svojce in pare in sicer v obliki skupine za svojce obolelih za rakom ter skupine za žalujoče. Obe skupini sta že v teku ali izvedeni, zbirajo pa se prijave za nove skupine, prva se ob zadostnem številu prijav prične konec meseca marca 2018. (opomba: projekt je zaključen)

 

logo

 

AMBULANTA - Brezplačna psihosocialna podpora in psihoterapevtsko svetovanje za člane društva KRALJI ULICE

Nosilec projekta
SFU Ambulanta, Društvo Kralji Ulice
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
SFU Ambulanta, Društvo Kralji Ulice

Stiske ljudi, ki so izgubili dom ali/in živijo na robu, so navadno velike in prepletajo več področij, od izgube trajnih podpornih odnosov in bivališča tudi negotovost glede prihodnosti, finančnega preživetja, ohranitve fizičnega in psihičnega zdravja ter splošnega smisla. Večkrat so jih v to življenjsko situacijo pripeljale osebne in družinske tragedije.  

Z društvom Kralji ulice imamo zato dogovor o možnosti brezplačne psihosocialne podpore in psihoterapevtskega svetovanja za člane, ki bi želeli in zmogli to vrsto pomoči za nove začetke.

Zainteresirani naj se obrnejo na društvo Kralji ulice, ki jih potem usmeri na našo ambulanto.

Raziskava o razvoju študentov psihoterapije (SPRISTAD)

Nosilec projekta
dr. Anja Kozina (anja.kozina@sfu-ljubljana.si)
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
SPRISTAD Research Committee

Mednarodno raziskovalno omrežje SPRISTAD načrtuje to raziskavo kot longitudinalni sistematični raziskovalni in indukcijski projekt, načrtovan za empirični oris in raziskavo pomembnih spremenljivk povezanih z zgodnjim razvojem kariere psihoterapevtov, pri čemer je vzorec statistično ustrezen, kar omogoča zaznavanje tudi relativno majhnih, vendar pomembnih dejavnikov. Ciljna populacija so študenti psihoterapije oz. specializanti psihoterapije. Privatno univerzo Sigmund Freud je akreditiral SPR/CRN kot uradno ustanovo za sodelovanje pri raziskavi, skupaj s 40 drugimi ustanovami po celem svetu.

(longitudinalna študija)

Zemljevid meditacij: pregled meditacijskih praks glede na način mentalnega delovanja in druge dimenzije

Nosilec projekta
dr. Matej Černigoj (matej.cernigoj@guest.arnes.si)
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
SFU Ljubljana

S prodorom čuječnosti je meditacija v zadnjih dvajsetih letih postala legitimno področje znanstvenega raziskovanja in orodje številnih psihoterapevtskih smeri. Na širšem področju meditacijskih pristopov pa vendarle vlada precejšnja raznolikost in tudi čuječnost je vse prej kot homogena praksa. Za nekoga, ki se v prostoru meditacij orientira in še išče sebi primeren pristop, je ta raznolikost lahko frustrirajoča in od meditiranja odvračajoča. Namen raziskave je zato izdelati nekakšen zemljevid meditativnih pristopov in tehnik glede na različne kriterije oziroma dimenzije, kot so objekt meditacije (prisotnost, odsotnost, vrsta objekta), usmerjanje oziroma neusmerjanje pozornosti (osredotočena pozornost, razpršena pozornost, brez usmerjanja pozornosti), uporaba sugestije in avtosugestije, kontrola fizioloških procesov in druge. Končni rezultat bo publikacija, ki bo nudila osnovno orientacijo v ponudbi meditacijskih pristopov, postala pa bi lahko tudi referenca na področju raziskovanja in poučevanja čuječnosti ter drugih oblik meditacij. Na tej podlagi se odpirajo možnosti razširitve raziskovanja v smer nevrofizioloških korelatov različnih meditacijskih pristopov na eni strani in fenomenološkega izkustva na drugi.

Razvijanje čuječnosti pri edukantih sistemske psihoterapije

Nosilec projekta
dr. Mihael Černetič (miha.cernetic@sfu-ljubljana.si)
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
Slovenski inštitut za psihoterapijo, SFU Ljubljana

Raziskava skuša odgovoriti na vprašanje, kakšne so posledice enoletnega programa za razvijanje čuječnosti pri edukantih sistemske psihoterapije za raven njihove čuječnosti ter za njihovo psihološko blagostanje. V obstoječi literaturi je moč najti pozitivne učinke treninga čuječnosti na edukante psihoterapije, namen dotične raziskave pa je razširiti te ugotovitve v nekaterih pomembnih vidikih. V metodološkem pogledu gre za vzdolžno pilotsko študijo kvalitativno-kvantitativnega tipa, natančneje za nekontrolirani naturalistični eksperiment.

Organizacija in izvedba psihosocialne oskrbe onkoloških bolnikov ter dolgotrajno bolnih otrok in mladih v celjski regiji

Nosilec projekta
mag. Miran Možina (miranmozina.slo@gmail.com)
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
Društvo Srečališče

Spoznanja o tem, kako pomembno je, da lahko izražamo čustva in mnenja v okolju, kjer nas slišijo, razumejo in sprejmejo, so bila motiv za prijavo na razpis Norveškega finančnega mehanizma s projektom Organizacija in izvedba psihosocialne oskrbe dolgotrajno bolnih in njihovih svojcev v celjski regiji. Projekt so finančno podprli in s tem omogočili izvajanje programa brezplačno za vse uporabnike do konca leta 2015. Globalni namen projekta je ustvariti novo socialno pravico za dolgotrajno bolne in njihove družine – lokalno psihosocialno oskrbo. Psihosocialna podpora navedenim skupinam se izvaja delno v prostorih SB Celje, delno v prostorih društva Srečališče na Vodnikovi 13 v Celju. S projektom želimo prispevati h kakovosti življenja ljudi in družin, ki so zaradi bolezni ter njenih posledic postali ranljivi. Za ta namen združujemo moči nevladnih organizacij, regionalnih zdravstvenih ustanov, ki lahko obveščajo uporabnike, izobraževalnih ustanov v Sloveniji in na Norveškem, kjer imajo strokovnjaki dobre izkušnje s tovrstnim delom ter uporabljamo znanja psihološke, socialne ter psihoterapevtske stroke, ki smo si jih pridobili do sedaj.

AMBULANTA - Psihoterapevtska podpora članom Sindikata policistov Slovenije

Nosilec projekta
Ambulanta SFU
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
Ambulanta SFU, Sindikat policistov Slovenije

Pomembnosti redne psihološke oskrbe se zavedajo tudi v Sindikatu policistov Slovenije. Stresnim okoliščinam dela, pa tudi zahtevam in izzivom sodobnega načina življenja se žal ni moč izogniti, zato je pomembno zmanjševanje in odpravljanje negativnih posledic stresa, ki vplivajo na naše počutje, zdravje in kvaliteto življenja. Sodelovanje s Fakulteto za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda (SFU) je, poleg aktivnosti in ukrepov znotraj Policije in SPS, dodatna možnost za vse, ki želijo dobiti dodatno možnost strokovne obravnave v zunanji instituciji.

V Psihoterapevtski ambulanti SFU v Ljubljani policistom zagotavljamo strokovne in kvalitetne psihoterapevtske storitve izkušenih psihoterapevtov in specializantov fakultete.

Prednosti sodelovanja oziroma koriščenja storitev navedene psihoterapevtske ambulante so:

  • kvalitetna (zunanja) strokovna pomoč. Specializanti in psihoterapevti izvajajmo psihoterapevtsko pomoč različnih modalitet glede na potrebe in želje klientov;
  • anonimna obravnava;
  • psihoterapevtska pomoč  je zagotovljena tako za člane SPS kot njihove družinske člane;
  • redna strokovna oskrba terapevtov preko rednih supervizij;
  • možnost izvedbe psihoterapevtske pomoči tudi v Mariboru.

AMBULANTA - Celostna obravnava (v sodelovanju z Zdravje AS)

Nosilec projekta
Ambulanta SFU
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
Ambulanta SFU, Zdravje AS d.o.o.

V sodelovanju s podjetjem Zdravje AS smo se na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda odločili, da bomo s svojim znanjem poskušali pomagati klientom, ki vstopajo v njihovo ambulanto. Zato smo prilagodili tudi model pomoči. Psihoterapevtska znanja smo umestili v model psihosocialnega svetovanja ter izbrali fokusno obliko podporne psihoterapije. Pri tej obliki se najprej oblikuje fokus, torej jasno definira (psihološki) problem. V nadaljevanju se identificira možen vzrok za simptomatiko ter se oblikuje okviren načrt za odpravo težav.

V kolikor se izkaže, da klienti v ambulanti Zdravje AS potrebujejo bolj intenzivno pomoč, pa mu lahko ponudimo psihoterapijo, ki jo izvajamo v ambulanti fakultete SFU.

Trajanje psihoterapije je odvisno od ciljev v psihoterapiji. V kolikor si posameznik želi bolj strukturnih sprememb, torej sprememb »osebnosti«, potem lahko terapija traja tudi več let. Tako kot smo osebnost izgrajevali desetletja, tako je tudi za spremembo potreben čas. Prav tko je čas, ki ga potrebujemo za spremembe odvisen on narave težav s katerimi se posamezniki srečujejo.

Hkrati pa smo z razvojem modalitet psihoterapij že iz-našli tudi metode dela, ki lahko dokaj hitro povzročijo relativno dolgotrajne spremembe. Ena izmed njih je npr. EMDR, s strani svetovne zdravstvene organizacije priznana metoda za predelavo travm. In če negativno informacijo, ki smo jo skozi razvoj ves čas dobivali v svoj (psihološki) sistem razumemo kot travmo, potem je možno s to metodo relativno hitro zagotoviti relativno trajne spremembe.

 

Več o projektu si lahko preberete še v prispevku na blogu Ambulante SFU.

AMBUALNTA - Obujanje spominov

Nosilec projekta
Ambulanta SFU
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
Ambulanta SFU, DSO Ljubljana Šiška

V tretjem življenjskem obdobju se spremeni človekovo pojmovanje sveta in življenja, kar vpliva na njegovo mišljenje in drugo razumsko funkcioniranje. Pomembna procesa, vezana na razvojno obdobje starejših oseb, sta spominjanje in pregled življenja. Uspešna razrešitev razvojnih nalog tega obdobja predstavlja občutek integracije – sprejeti tisto, kar je bilo doseženo, in tisto, kar več ne bo mogoče; gre za uravnoteženje razočaranj in obžalovanj z uspehom, pozitivnimi izkušnjami in spomini. Poveča se toleranca na konflikte, samospoštovanje, ustvarjalnost in sprejemanje sedanjosti, zmanjšajo pa se občutki krivde in strahu.

Obujanje spominov je druženje pod strokovnim vodstvom ob glasbi iz različnih življenjskih obdobij udeležencev, ki delijo s skupino svoja doživljanja ob poslušanju, ugibajo izvajalca in naslov pesmi, hkrati pa se hitro odpre kakšna osebna tema, povezana s pesmijo ali izvajalcem. Pesmi so neomejen vir gradiva za pogovor o preteklih časih. Spodbujamo sodelovanje, tudi petje ali ples. Glasba lahko obudi dolgo pozabljene spomine, zmanjša tesnobo ter povečuje sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog.

Terapija s pomočjo obujanja spominov se uporablja tudi pri skupinah ljudi z duševnimi motnjami v starosti, kot je npr. demenca, depresija. Ob strokovnem vodenju skupine udeleženci lažje najdejo smisel in vrednost v življenju. Naučijo se sprejemati pozitivne in tudi negativne dogodke, pridobijo več samozavesti,  povečuje se socialna integracija, kar  pomaga pri spopadanju z vsakodnevnimi situacijami in vodi v zmanjšanje osamljenosti in odtujitve. Mnoge znanstvene raziskave potrjujejo, da obujanje spominov in pregled življenja v tretjem življenjskem obdobju zmanjšujejo depresijo, tesnobo ter povečujejo samospoštovanje, samozavest ter kvaliteto življenja. S tem dobijo starejši tudi moč za spopadanje z manj prijetnimi občutki in doživetji. Obujanje spominov pomaga starejšim sprejemati in prenašati tegobe staranja.

 

Projekt izvajamo v domovih za starejše občane, enkrat tedensko in v trajanju 90 minut.

»Drža do uporabe resnih računalniških iger v psihoterapiji s strani psihoterapevtov in klientov v Sloveniji« (»Psychotherapists' and patients' attitudes towards Serious Games in psychotherapy in Slovenia«)

Nosilec projekta
SFU Dunaj, SFU Ljubljana
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
SFU Dunaj, SFU Ljubljana

SFU Ljubljana sodeluje v mednarodni raziskavi o poznavanju in uporabi resnih računalniških iger v psihoterapiji s strani slovenskih psihoterapevtov in njihovih klientov. Raziskava je pripravljena s strani Sigmund Freud University Dunaj, vodi jo mag. Jessica Helen Huss pod mentorstvom prof. dr. psihologije Heidi Moller in univ. prof. dr. Christiane Eichenberg. Raziskava je bila izvedena že v nemško govorečih deželah in na Novi Zelandiji, v Sloveniji pa je koordinator za izvedbo raziskave preko SFU Ljubljana Tina Rahne Mandelj.

 

Kratka predstavitev raziskave:

Uporaba video in računalniških iger je pri zdravljenju duševnih bolezni velikokrat premalo zastopana. To velja tudi za t.i. »resne igre – ang. Serious games«, ki so interaktivne računalniške igre, ki učvrščujejo kognitivne in vedenjske sposobnosti znotraj digitalnega učnega okolja. Tako obstaja do sedaj le nekaj študij, ki raziskujejo učinkovitost »resnih iger« pri psihoterapevtskem zdravljenju. Rezultati, ki so jih dobili, so pokazali pozitivne učinke (glej Eichenberg in Schott, v reviziji,  Fleming in dr., 2014). Do sedaj imamo tako le malo dostopnega znanja glede sprejetosti in izkušenj z uporabo »resnih iger« znotraj psihoterapevtskega polja, tako na nacionalni kot mednarodni ravni. To je raziskovalce vodilo k naslednjemu vprašanju: Ali se psihoterapevti in psihoterapevtski pacienti v Sloveniji razlikujejo v svojem mnenju in drži do uporabe »resnih iger« v psihoterapiji?

Metoda:

Gre za raziskavo, kjer se prek spletnega vprašalnika preverja mnenje in izkušnje, ki jih imajo (ali bi jih imeli morebitni) uporabniki resnih računalniških iger. Zajema ljudi, ki so v procesu psihoterapevtskega delovanja ali zdravljenja. Spletna vprašalnika sta dva (Eichenberg, Grabmayer in Green, 2016), enega izpolnjujejo psihoterapevti, drugega pa klienti oz. osebe, ki so trenutno v obravnavi ali ki že imajo neko izkušnjo psihoterapije za sabo v preteklosti.  Oba vprašalnika sta zastavljena tako, da zajameta mnenje o uporabi »resnih iger« znotraj psihoterapevtskega zdravljenja v Sloveniji.

Rezultati:

Glede na prejšnje empirične rezultate iste raziskave, ki je bila opravljena v nemško govorečih deželah, je le 10% psihoterapevtov in pacientov že slišalo za »resne igre«, a 90% ljudi iz obeh skupin razmišlja o njihovi uporabi v psihoterapiji (prav tam). Zdravstveni sistemi v nekaterih deželah, npr. na Novi Zelandiji, v Avstraliji itd., so v zdravljenje že vnesli uporabo modernih medijev, zaradi česar 53% psihoterapevtov in 23% pacientov iz Nove Zelandije že pozna »resne igre« (isti model raziskave, opravljen tam).

Razprava: 

Vzorci glede drže, ki se bodo pokazali, bodo v pomoč, da se izlušči kontekstualne pogoje, ki na splošno promovirajo pozitivni odnos do uporabe medijev, še posebej pa naklonjenost večji uporabi »resnih iger« za potrebe psihoterapije.

 

Reflektirajoči tim v sistemski (družinski) psihoterapiji, sistemskoterapevtskem izobraževanju in superviziji

Nosilec projekta
doc. dr. Lea Šugman Bohinc (lea.sugman.bohinc@sfu-ljubljana.si)
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
SFU Ljubljana

Med metodične inovacije, ki so jih prispevali sistemski terapevtski pristopi, utemeljeni na epistemologiji kognitivnega konstruktivizma in socialnega konstrukcionizma v zadnjih dveh desetletjih 20. st., gotovo sodi „reflektirajoči tim“ (Anderson, 1987). RT je eden od ustvarjalnih proizvodov v razvoju idej, kjer so pomembno vlogo odigrali številni znanstveniki, strokovnjaki, filozofi (npr. Bateson, Maturana, Foucault; milanska šola sistemske družinske terapije; Ackermanov inštitut v NYC; Huston Galveston inštitut v Texasu; idr.). RT uteleša nekaj temeljnih predpostavk konstrukcionistične paradigme, namreč da vsak udeleženec (v našem primeru terapevtske) interakcije individualno in družbeno konstruira resničnost (večkratne resničnosti), da je v tem procesu ključna vloga jezika, da ljudje svoje izkušnje organiziramo kot naracije, da ne obstajajo splošne, univerzalne resnice, da obstaja tesna povezava med jezikom (poimenovanjem) in močjo v družbi; da ima zadnjo besedo v sodelovalnem, participatornem terapevtskem modelu klientski sistem itn. Fokus terapevtskih pristopov »moderne« na teorije in metode v postmoderni nadomeščata odnos in jezik kot osrednja konteksta in medija soustvarjanja terapevtskih dogovorov o partnerskem delovnem odnosu, problemu, želeni spremembi, razpoložljivih in dodatno potrebnih virih za njihovo uresničenje, načrtu korakov do dogovorjenega izida, zaključku terapevtskega delovnega odnosa, če jih naštejemo samo nekaj.

Razvoj postmodernih sistemskih praks v 21. st. poraja nove razsežnosti rabe RT, ne le v kontekstu psihoterapije (veliko inovativnih praks RT prispevajo narativni pristopi, npr. v povezavi z definicijskimi obredi), ampak tudi supervizije in psihoterapevtskega izobraževanja. V strukturi RT znotraj različnih terapevtskih, supervizijskih in izobraževalnih praks obstaja določena podobnost (kot je npr. odprt prostor za izmenjavo različnih perspektiv doživljanja, interpretiranja, radovednega in spoštljivega spraševanje glede tega, kar se dogaja v procesu terapije in bi lahko prispevalo k uspešnemu doseganju želenih ciljev). Kljub temu pa je ena od izstopajočih posebnosti koncepta in metode RT prav to, da ne obstaja enoten pristop, nimamo enotnih smernic ne glede vsebine, tem, sloga reflektiranja, ni konsenza o procesih, ki delujejo v delu RT, v odnosu do njihovih učinkov. Lepota in izziv ter večdesetletna raziskovalna privlačnost konceptualizacije in načina izvajanja RT je ravno v pluralnosti praks njegove rabe.

Osrednji cilj akcijskega raziskovalnega projekta je kvalitativno raziskovati (postmoderno sistemsko) družinsko terapevtsko prakso, ki vključuje sodelovanje RT (raziskava 1). Zanimivo bo raziskovati različne načine reflektiranja (ne le znotraj iste epistemologije, temveč tudi med različnimi epistemologijami) in njihove učinke. Drugi cilj je kvalitativno raziskati (evalvirati) rabo RT v kontekstu terapevtskega izobraževanja pri konkretnem študijskem predmetu (raziskava 2). Tretji cilj je kvalitativno raziskati ali vsaj zasnovati model raziskovanja rabe RT v kontekstu supervizije (sistemskega) terapevtskega dela (raziskava 3). Vsaka raziskava (1, 2, 3) bo v izhodišča vključevala študij obstoječe znanstvene in strokovne literature na temo rabe RT v omenjenih treh kontekstih in pa usposabljanje terapevtk in študentk ter študentov sistemske psihoterapije za rabo RT.

Oblikovali bomo instrumente za zbiranje kvalitativnih podatkov (intervju z družinskimi člani, fokusna skupina ali dve fokusni skupini s terapevtkami in članicami RT, posnetki dela RT v kontekstu izobraževanja iz sistemske terapije pri predmetu Osnove kibernetike psihoterapije, izdelava transkriptov; fokusna skupina s supervizantkami in supervizanti) in njihovo analizo (predvidoma po metodi analize tematskega okvira, glej npr. Ritchie in Spencer, 2002.; Barnet-Page in Thomas, 2009.; Srivastava in Thomson, 2009).

SFUrope – let´s get to know each other

Nosilec projekta
SFU Berlin, SFU Vienna
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
SFU Ljubljana, SFU Paris, SFU Milano, SFU Vienna

Background

Europe is growing closer with increasing co-operations and diverse exchanges. At the same time, some are withdrawing from Europe. Conflicts are clear and, in many places, debates about national belonging are returning to centre stage. The SFU is present in different European countries and is interested in promoting a continuous strengthening of the connection between the sites. With relative ease, this project offers the unique opportunity to explore urgent contemporary concerns with socio-psychological measures and to foster meaningful contact between students. The first concrete step of this project has been developed based on the idea of a European-oriented investigation in the socio-psychological field, which was initially raised at the Vienna meeting of all SFU sites. The questions at the core of the project are how can we currently understand the construct of “European identities” and which challenges, opportunities and conflicts this construct holds.

 

Goals

The project has three interrelated, but different goals:

1. To intensify exchange between students of different SFU sites and to facilitate the cooperation between lecturers.

2. To enable students to participate in a qualitative research project with the learning objective of gaining experience in research methodology.

3. To collect explorative data about the self-conception and cultural references of young people in Europe.

 

Method

20 students from SFU Berlin will travel in groups of 5 to one of the four different SFU sites (Vienna, Milan, Ljubljana and Paris) where they will be hosted by local participating students. Three weeks later, the host students from the receiving SFU sites will travel to Berlin and will be hosted by the 20 SFU Berlin students.

On the first 3-day trip, the students will form partnerships and conduct mutual interviews. The questions shaping this (preliminary) interview-guide: What distinguishes my SFU? How do students perceive the structure of the study programme? How important is national belonging for me? Which other belongings are important for me in my life? What importance does Europe have for me? Which interests (politics/culture etc.) do I have? How do I participate and engage in activities in my country/my city/my university? Additionally, SFU lecturers affiliated with the project will organize a specialized “orientation programme” for the visiting students (getting to know the university etc.) at each site.

The interviews will be transcribed and the results summarized (drawing methodologically on Philipp Mayring’s qualitative content analysis). The students carry out these steps on their own, but have the possibility to ask for assistance from lecturers from their respective university.

Three weeks after the first research trip, the local host students will travel to SFU Berlin where they will participate in a one-day data analysis workshop (9am-6pm) facilitated by SFU Berlin lecturers. The workshop will offer students the possibility to discuss the results of the interviews and to work on overarching conclusions.

The results of this process of exchange, the documented interviews, conclusions etc. will be documented in English and published online.

Vpliv komunikacijske situacije na udejanjenja prepričanj

Nosilec projekta
Urban Kordeš
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
Univerza v Ljubljani

Zasnova raziskave in pričakovani rezultati temeljijo na predpostavki, da znanja pri posamezniku ne moremo jemati kot reificirane statične množice trditev (pri propozicionalnem znanju) in veščin (pri dispozicijskem). Znanje se vsakič, ko ga preverimo (probe) udejanji ad hoc, zaradi česar je nujno razumeti proces udejanjanja. Ta proces je povezan z dvema bistevnima faktorjema: z individualnim konceptualnim okvirjem in s posameznikovim videnjem konkretne komunikacijske situacije.

Način poizvedovanja se s tega vidika ne kaže več kot (boljša ali slabša) pot do resnice (razumevanja znanja), ampak kot način konstrukcije le-tega. Z vidika zgornje predpostavke se pokaže razumevanje procesa udejanjanja znanja (in posledično razumevanje omenjenih faktorjev) kot bistveno za razumevanje epistemologije in – morda še bolj pomembno – bistveno za razumevanje gradnje individualnih resničnosti. Razumevanje vpliva interpretacije komunikacijske situacije na konstrukcijo znanja (oz. prepričanj) je pomemben tudi za razumevanje vsebin, ki vznikajo pri različnih vrstah intervjujev in psihoterapevtskih odnosov.

Validacija vprašalnika za motnje osebnosti VMO-2

Nosilec projekta
doc. dr. Emil Benedik (emil.benedik@telemach.net)
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
SFU Ljubljana

Samoocenjevalni vprašalnik za motnje osebnosti (VMO) je bil konstruiran iz več razlogov. Najpomembnejši je ta, da se v slovenski klinični psihologiji in psihoterapiji srečujemo s kroničnim pomanjkanjem tovrstnih instrumentov – vprašalnikov, ki bi bili ustrezno prirejeni za našo populacijo in bi bili uporabni za ocenjevanje motenj na osebnostnem področju. Drugi razlog pa je, da tudi pri marsikaterih tujih osebnostnih vprašalnikih ni jasno definirano, kaj pravzaprav merijo: simptome (vedenje), eksplicitne (stališča o sebi in drugih, ki jih preizkušanci pripravljeni deliti z drugimi) ali implicitne osebnostne značilnosti (lastnosti, ki se jih preizkušanci niti ne zavedajo). Naš namen je sestaviti veljaven, kvantitativni instrument, ki meri fenomenološke vidike osebnosti, t.j. doživljanje samega sebe in drugih ljudi, in bi služil kot pomoč pri ocenjevanju osebnosti oseb s psihičnimi težavami za diagnostične in terapevtske namene. Pri selekciji postavk VMO smo izhajali iz standardne psihiatrične klasifikacije motenj osebnosti DSM-5, vendar smo obenem upoštevali tudi psihoanalitične in kognitivne koncepte. Z vprašalnikom je bilo narejenih že nekaj preliminarnih raziskav (Benedik, 2004; 2014), ki so potrdile zanesljivost in veljavnost instrumenta s pomočjo sorodnega vprašalnika PDQ-IV (Hyler, 1994) in primerjavo med različnimi diagnostičnimi skupinami psihiatričnih pacientov ter vzorcem zdravih oseb. V novi verziji vprašalnika so postavke deloma revidirane (VMO-2), s čimer smo izboljšali notranjo konsistentnost vprašalnika. V tej raziskavi bi radi nadgradli in ponovno preverili konstruktno veljavnost prenovljenega vprašalnika VMO-2 na klinični in zdravi populaciji (študenti SFU) s pomočjo osebnostnih lestvic Osebnostnega vprašalnika PAI, ki je bil pred časom prirejen v slovenščino (Gosar in Boben, 2009; po Moreyu 2003) in Osebnostnega vprašalnika za DSM-5 (PID-5) (Krueger, Derringer, Watson, Skodol, 2013). S slednjim bi preverjali tudi veljavnost hipoteze o povezanosti patoloških in normalnih osebnostnih dimenzij.

Odnos med osebnostnimi in psihičnimi motnjami

Nosilec projekta
doc. dr. Emil Benedik (emil.benedik@telemach.net)
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
SFU Ljubljana

S pomočjo samoocenjevalnih vprašalnikov za motnje osebnosti (VMO; Benedik, 2004; 2014) in Vprašalnika za oceno osebnosti (PAI; Gosar in Boben, 2009; po Moreyu 2003) želimo preverjati psihoanalitične hipoteze o povezanosti osebnostnih in psihičnih (simptomatskih) motenj pri odraslih psihiatričnih pacientih. Po novejših psihoanalitičnih konceptih (Kernberg, 1986) struktura osebnostne organizacije oz. raven osebnostne motenosti pogojuje pojav specifičnih psihičnih (simptomatskih) motenj, kar potrjujejo nekatere raziskave o povezanosti motenj prve in druge osi po DSM-IV (glej npr. Benedik, 2014; Millon, 2009). Predvidevamo, da je izrazitejša osebnostna patologija povezana z bolj izraženimi psihičnimi motnjami.

Raziskava Čuječnost in psihoterapija

Nosilec projekta
Žan Rojc, univ. dipl. biokemik (zan.rojc@gmail.com)
Datum konca
Datum začetka
Sodelujoče organizacije
Društvo za razvijanje čuječnosti

Namen raziskave je poglobljena evalvacija programa čuječnosti za študente psihoterapije, ki ga sestavlja 8 srečanj po dve uri in pol. V kvalitativno raziskavo bomo vključili poročila študentov (dnevnike doživljanja) in transkripte individualnih intervjujev. V ideji participatornega raziskovanja bomo 1 mesec po zaključku programa čuječnosti izvedli fokusno skupino, s katero želimo pridobiti povratno informacijo udeležencev o preliminarnih izsledkih raziskave.


Vsebinsko se bomo osredotočali na tri poglavitne teme, ki pa se lahko spreminjajo v odvisnosti od aktualnega dogajanja na programu čuječnosti: (a) čuječnost kot osebna izkušnja (kako udeleženci ocenjujejo in osmišljajo prakso čuječnosti v procesu psihoterapevtskega izobraževanja?), (b) mehanizmi čuječnosti (kakšne učinke opažajo v vsakodnevnem življenju kot možne posledice prakse čuječnosti?) in (c) doživljanje sebe v odnosu (kako doživljajo sebe v odnosih, ko svoje stanje interpretirajo kot čuječno?).