Okrogla miza po projekciji filma Prva tri leta

Okrogla miza je po projekciji filma Prva tri leta odprla prostor za globok razmislek o tem, kako bomo kot starši, vzgojitelji in strokovnjaki podprli najzgodnejši razvoj otrok. Organizatorja SFU Ljubljana in Inštitut Naravno otroštvo sta s prostovoljnimi donacijami omogočila brezplačen ogled, saj želita spodbujati širjenje čuječnosti, navdiha in znanja o zgodnjem otroštvu.

V središču filma je otrok Ravi, čigar vsakdan spoznamo skozi ljubeče oko mame Biance Bethonico, študentke Piklerjev pristopa. Kot je poudarila dunajska pediatrinja Emmi Pikler: »Kako drugačna je podoba sveta, ki jo dobi otrok, ko zanj skrbijo potrpežljive, skrbne, varne in odločne roke.« Ta misel nas opominja, da je otrok ob rojstvu že opremljen z evolucijsko zapisani mehanizmi – zna poklicati skrbnika, regulirati svoje potrebe, raziskovati svet. Dr. Lucija Hrovat je zato izpostavila, da »prvo leto predstavlja preizkušanje na vseh področjih; naloga odraslih je, da v vsakem trenutku prepoznajo in spoštujejo otrokove signale«.

Mag. Mojca Košič iz Inštituta Naravno otroštvo je opozorila na moč preprostosti in pozornega opazovanja: počasni posnetki igre malega Ravija so ji razkrili, kako pomembno je dovoliti otroku, da razvija samostojnost v svojem ritmu. »Podpremo ga tam, kjer je pripravljen biti samostojen – niti žličke več, kadar hrana ni veselje,« je poudarila, saj prisila v novi veščini vodi le v frustracije, ki se kasneje prenašajo na druga področja življenja.

Nina Radin, diplomirana babica, je film navdihujoče povezala s prakso porodništva: »Manj je več – pogosto pozabljamo, kako malo zadostuje.« Opozorila je na pomen minimalnega posredovanja pri porodu in dojenju, saj otrok brez nepotrebnih intervencij pogosto sam najde pot do dojke in se takoj poveže z materjo. Na enak način kot pri gibanju, kjer je manj oblačil omogočilo bolj svobodno raziskovanje motoričnih sposobnosti, naj tudi v porodu pustimo, da proces teče naravno.

Pri opazovanju in negi otroka v prvem letu sta bila še posebej izpostavljena pomen odnosa in zaupanja. Anja Zagoričnik Jarm je poudarila, da »samostojnost ni dolžnost, temveč pravica«; hranjenje iz naročja ni le hranjenje telesa, ampak gradnja varnosti, občutka poslušnosti in medsebojnega stika. Dr. Anja Radšel pa nas je na koncu spodbudila, naj zaupamo evoluciji: »Novorojenčki nosijo v sebi evolucijski zapis za samostojen napredek, naša naloga pa je, da več opazujemo in manj posegamo.«

S temi vpogledi in citati nas Piklerjev pristop uči, da je ljubeča prisotnost odraslega ključen gradnik otrokovih uspehov. Če se naučimo opazovati brez vmešavanja, slediti otrokovim signalom in graditi odnos skozi nežno nego, igro in zaupanje, bomo svojim otrokom zagotovili trden temelj za varno, avtonomno in radovedno pot v svet.

Avtorica: Eva Wabra Guzelj - Praktikantka v Psihološki svetovalnici