Kako razumeti travmo v humanitarnem kontekstu: gostovanje Deepti Ramaswamy na SFU Ljubljana
V ponedeljek, 7. aprila 2025, smo na SFU Ljubljana gostili izjemno predavateljico – doktorsko študentko z Open University (VB), Deepti Ramaswamy, ki je s študenti in strokovno javnostjo delila dragocene izkušnje s humanitarnega terena. Njeno predavanje, posvečeno razumevanju travme v humanitarnem kontekstu, je spodbudilo odprt in poglobljen dialog o delu na kriznih območjih ter etičnih, kulturnih in čustvenih izzivih, ki spremljajo takšne odprave.
Deepti Ramaswamy je predstavila delovanje v okviru različnih nevladnih organizacij, kjer se je skozi številne odprave soočala z zahtevnimi razmerami:
V Iraku je usposabljala lokalne psihologe za delo z jezidsko skupnostjo, ki je preživela napade ISIS-a, ter z otroki in družinami nekdanjih borcev ISIS-a.
V Siriji je izobraževala osebje v sirotišnicah, ki skrbijo za otroke sirskih uporniških borcev, zaprte v vladnih ustanovah.
V Mjanmaru je sodelovala pri projektih psihosocialne podpore za pripadnike ljudstva Rohinga.
Predavateljica je opozorila, da je za učinkovito humanitarno delo potrebna skrbna priprava in razumevanje delovanja posamezne organizacije, njenih ciljev, etike in metod dela. Posebej je izpostavila pomen družinske povezanosti, ki na kriznih območjih pogosto predstavlja ključno oporo, tudi v primerih, ko vključuje medsebojno nasilje – kar zahteva od humanitarnega delavca povsem drugačen pristop kot v našem kulturnem okolju.
V sklopu piramide psihosocialne pomoči je predstavila raznolike pristope pomoči, pri čemer je poudarila, da se psihoterapija – kot najvišja stopnja pomoči – na takih območjih skorajda ne izvaja. Pomoč humanitarnih delavcev je pogosto usmerjena v reševanje konkretnih vsakodnevnih težav, spremembe pa so majhne in postopne. Poleg tega je izraz »duševno zdravje« v številnih okoljih še vedno močno stigmatiziran, zato je pristop do ljudi nujno prilagoditi – ne kot strokovnjak, temveč kot človek, ki se zanima za njihovo počutje in doživljanje.
Deepti Ramaswamy je opozorila tudi na pomembnost skrbi za sebe pri delu v izredno zahtevnih razmerah. Humanitarni delavci se pogosto srečujejo z občutki nemoči, krivde in čustveno izčrpanostjo. Redna supervizija, povezovanje z drugimi in prijaznost do sebe so ključni elementi ohranjanja notranjega ravnovesja.
Njeno predavanje nas je obogatilo – ne le z znanstvenimi spoznanji, temveč predvsem z izkušnjami iz prve roke, ki nam odpirajo nov pogled na pomen psihosocialne pomoči ljudem v ekstremno težkih življenjskih okoliščinah.
