Izjava vodstva SFU Ljubljana za študente in diplomante glede Zakona o psihoterapiji

Predlog zakona ostaja v negotovosti

Čeprav je bil predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti že obravnavan na Odboru za zdravstvo, pot do njegovega sprejetja še ni zaključena. Sprejet mora biti še na tretjem branju v Državnem zboru. Zaradi nasprotovanja posameznih interesnih skupin, predvsem iz zdravstvenega lobija, obstaja velika verjetnost, da bodo nadaljevali s poskusi zaustavitve zakonodajnega postopka. Dogodki 4. julija 2025, povezani z ustanavljanjem nove Fakultete za psihoterapijo na Novi univerzi in posledično umikom podpore zakonu s strani stranke SD, kažejo, da je usoda zakona še vedno negotova.

Kaj predlog zakona pomeni za bodoče študente in diplomante SFU Ljubljana?

Kljub številnim spremembam, ki jih zakon prinaša, zadnji sprejeti amandmaji ohranjajo akademsko pot SFU Ljubljana. Regulacija le te je vezana primarno na Zakon o visokem šolstvu. Ta določa, da je pomembno le to, kaj je kdo doštudiral. To npr. pomeni, da v kolikor gradbeni inženir hoče postati zdravnik, je pomembno le to, ali je opravil vse študijske obveznosti enovitega magistrskega programa medicine. Ali če hoče psiholog postati socialni delavec, je pomembno le to, ali je opravil vse obveznosti dodiplomskega in magistrskega programa socialnega dela.

To pomeni, da se bo tudi po uveljavitvi zakona lahko na fakultetni  študij psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana vpisal vsakdo, ki ima opravljeno maturo ali poklicno maturo z opravljenim petim predmetom.  Diplomanti vseh študijskih smeri, ne samo zdravstvenih, psiholoških, socialno delavskih ali pedagoških, pa bodo še naprej lahko dostopali do našega študija. Morebitna zaključena visokošolska izobrazba pred vpisom na študij psihoterapevtske znanosti bo pomembna le v toliko, da se jim bodo lahko priznale določene že opravljene študijske vsebine. To pomeni, da bo študij psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana tudi v prihodnje dostopen vsem, ki si želijo postati psihoterapevti po akademske poti.

Za tiste, ki želijo neposredno vpisati neakademske programe iz psihoterapije (propedevtika in specialistični študij psihoterapije), pa predlog zakona določa, da morajo imeti izobrazbo s področij zdravstva, psihologije, socialnega dela ali pedagogike. Poleg tega zakon predpisuje nabor obveznih vsebin: 1200 ur osnovnega usposabljanja (propedevtika), vsaj 600 ur teoretičnega dela iz izbranega pristopa, 180 ur osebne izkušnje, 650 ur psihoterapevtske prakse in 200 ur supervizije.

Za obstoječe psihoterapevte, ki bodo v prehodnem obdobju vlagali prošnje za vpis v register psihoterapevtov in za pridobitev licence, pa se bodo upoštevali kriteriji za samostojni poklic psihoterapevta, ki so veljali pred sprejetjem zakona (podrobneje glej 34. člen spodaj). 

34. člen predloga Zakona o psihoterapevtski dejavnosti

(izvajanje psihoterapevtske obravnave v prehodnem obdobju)

(1) Oseba, ki želi po sprejetju dovoljenih psihoterapevtskih pristopov iz 36. člena v Republiki Sloveniji izvajati psihoterapevtsko obravnavo v posameznem psihoterapevtskem pristopu v skladu s tem zakonom, mora v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona na ministrstvo podati zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije. Ministrstvo o zahtevi odloči v treh mesecih.

(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka vsebuje: – življenjepis z opisom delovnih izkušenj, s poudarkom na zadnjih sedmih letih, – dokazila, s katerimi oseba izkaže izpolnjevanje pogojev, določenih v prvem odstavku 10., 11. ali prvim odstavkom 13. člena tega zakona, – druga dokazila o izobrazbi in izkaze o strokovni usposobljenosti ter poklicnih izkušnjah.

(3) Ministrstvo lahko osebo na podlagi predloženih ustreznih dokazil oprosti opravljanja posameznih vsebin strokovnega izpita ali strokovnega izpita v celoti.

(4) Če ministrstvo o zahtevi ne odloči do začetka uporabe tega zakona, lahko oseba na podlagi potrdila o vloženi prošnji do pravnomočne odločitve pristojnega organa s svojim delom nadaljuje.

(5) Za ustrezna dokazila o izpolnjevanju strokovne usposobljenosti, določene v prvem odstavku 10., 11. in prvem odstavku 13. člena tega zakona se štejejo tudi dokazila drugega strokovnega delavca, ki je do začetka uporabe tega zakona izvajal naloge psihoterapevta, učitelja oziroma supervizorja v skladu s kompetencami, pridobljenimi v okviru svojega poklicnega usposabljanja, ter potrdila drugih ustreznih ustanov, pri katerih je oseba opravila usposabljanje in ne gre za učne ambulante iz 14. člena tega zakona.

(6) Ministrstvo mora ob presoji priznanja poklicne kvalifikacije upoštevati celotni strokovni profil posameznika in za izpolnjevanje pogojev upoštevati tudi pridobljene praktične izkušnje s področja psihoterapije, dokazila o strokovno-znanstvenem delovanju na področju psihoterapije, priporočila priznanih strokovnjakov s področja psihoterapije ter druga usposabljanja in izobraževanja na področju psihoterapije.

(7) Za ustrezno pridobljeno izobrazbo iz prvega odstavka 10. člena tega zakona se za osebo iz prvega odstavka tega člena upošteva katerakoli smer izobrazbe akreditiranega študijskega programa v Republiki Sloveniji, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena najmanj na 8. raven.