Duševne motnje v družbenem kontekstu (v živo)

Predmet obravnava duševne motnje in duševno zdravje skozi prizmo širšega družbenega konteksta ter vlogo psihoterapevtskega dela v spreminjajočem se medkulturnem svetu. Temelji na predpostavki, da so posameznikove duševne stiske neločljivo povezane z družbenimi pogoji in strukturami, v katerih živi.

Cilj predmeta je razvijati kritično in reflektivno razumevanje družbenih, zgodovinskih, političnih, kulturnih in ekonomskih dejavnikov, ki soustvarjajo posameznikovo izkušnjo duševnega zdravja in vplivajo na psihoterapevtsko delo.

Študenti se seznanijo z vplivom različnih družbenih pojavov in dogajanj – med drugim vojn in povojnih travm, sprememb v družbeni ureditvi (npr. prehod iz komunizma v kapitalizem, neoliberalizem, potrošništvo), vpliva religije, nacionalnih vrednot in ideologij, družbene neenakosti (spol, rasa, socioekonomski položaj), digitalizacije (internet, mobilne naprave, socialna omrežja, umetna inteligenca), podnebne in okoljske krize, množične urbanizacije, javnozdravstvenih kriz (npr. pandemije Covid-19), ter najnovejših globalnih izzivov.

Spoznamo tudi koncept medgeneracijskega prenosa travme ter govorimo o spremembam v družbenem zaupanju – tako v medosebnih odnosih kot v institucije.

Študenti raziskujejo, kako so duševne motnje definirane, diagnosticirane in obravnavane v različnih družbenih okoljih ter kako globalizacija in zahodnjaški psihiatrični modeli vplivajo na lokalne oblike duševnega trpljenja.

Obravnavamo klasična in sodobna sociološka, psihološka in kritično teoretska dela, ki razpirajo družbene razsežnosti duševnega zdravja. Naslonimo se na prispevke medicinske in kritične sociologije, antropologije, filozofije, politične ekonomije in sodobne psihoterapevtske prakse.

CILJI IN PRIDOBLJENE KOMPETENCE

Študenti razvijejo razumevanje, da je duševno zdravje družbeno pogojen pojav, ter prepoznavajo vplive zgodovinskih, političnih, kulturnih, ekonomskih in okoljskih dejavnikov na pojavnost in dojemanje duševnih motenj. Analizirajo sodobne družbene spremembe, kot so digitalizacija, pandemije, podnebne krize, vojne in tranzicije družbenih ureditev, ter njihov vpliv na duševno zdravje posameznikov in skupnosti. Kritično presojajo globalne in lokalne pristope k duševnemu zdravju, vključno z vplivom psihiatrične in farmacevtske industrije, medikalizacijo stisk ter prevlado zahodnjaških modelov. Razvijajo občutljivost za medgeneracijski prenos travme in razumejo pomen zaupanja v psihoterapevtskem odnosu v času krize zaupanja v institucije. Razmišljajo o etični odgovornosti psihoterapevta kot družbenega akterja ter kritično presojajo razmerje med učinkovitostjo in kakovostjo psihoterapevtske pomoči. Oblikujejo lastna stališča do vloge psihoterapije v sodobni družbi in razvijajo prakso, ki vključuje razumevanje širšega družbenega konteksta klienta in terapevtskega odnosa. Predmet spodbuja razvijanje družbene občutljivosti, etične refleksije in sposobnosti kritične presoje, kar je ključno za odgovorno, sočutno in kulturno utemeljeno psihoterapevtsko prakso. Študenti po udeležbi na predmetu svojega dela bodočega psihoterapevtskega dela ne razumejo le kot strokovno pomoč posamezniku, temveč tudi kot dejavnost, ki sooblikuje družbeni prostor in ima potencial za družbene spremembe.

OPIS PREDAVATELJA

Matej Vajda, mag.soc.  je certificirani sistemski psihoterapevt in magister sociologije spolnosti in spola. Deluje v zasebni praksi, kjer izvaja psihoterapijo za posameznike, pare in družine. Poleg tega je Matej predavatelj na SFU Ljubljana. Poučuje več predmetov, med drugim Zgodovino psihoterapevtskih teorij, Uvod v psihoterapevtsko znanost in poklic, Seksualnost v psihoterapiji, Seksualne motnje, Sociologijo duševnega zdravja ter Epistemologijo in raziskovanje sistemske psihoterapije v okviru podiplomskega Specialističnega študija sistemske psihoterapije.  Na SFU Ljubljana sodeluje tudi v mednarodnih raziskovalnih projektih na področju rutinskega merjenja izidov in sprotnega spremljanja psihoterapevtskega procesa. Poleg tega Matej deluje kot svetovalec za študente in zaposlene na Univerzi v Ljubljani, kjer je tudi doktorski študent in raziskuje uporabo povratnih informacij klientov v svetovalnem delu v socialnem varstvu. Od leta 2021 je predsednik Društva za sistemsko psihoterapijo Slovenije.