Sreča(nje) v DSO Tabor: delavnica naše študentke Anje Pelan Gotovac

V torek, 22. julija, je študentka študijskega programa Sistemska psihoterapija na SFU Ljubljana, Anja Pelan Gotovac, obiskala Dom starejših občanov Tabor in izvedla delavnico na temo sreče. Srečanje je bilo zasnovano kot interaktivno, izkustveno in poglobljeno druženje s stanovalci, kjer je bil v ospredju pomen subjektivnega doživljanja sreče.

Uvod v delavnico je potekal ob glasbeni spremljavi znane pesmi Sreča na vrvici, med katero so udeleženci risali, kaj jim pomeni sreča. Kljub začetni zadržanosti se je vsak od prisotnih vključil v proces, številni pa so poleg risb dodali še pisne misli. Sledil je pogovor v krogu, v katerem so udeleženci delili svoje poglede na srečo – ali je to notranje zadovoljstvo, predmet, oseba, dogodek ali spomin? Je sreča nekaj, kar pride samo od sebe ali nekaj, kar zavestno ustvarjamo?

Razprava je pokazala, da so se v risbah pogosto pojavljali motivi narave – gozd, reke, živali, tišina in sožitje z okoljem. Udeleženci so pripovedovali o sreči kot občutku miru ob sedenju na klopci s knjigo v roki, ob ljubljeni osebi, v bližini narave. Posebno dragoceno je bilo, da so se številni v tem krogu prvič pogovarjali o tem, kaj jim pomeni sreča in za kaj so hvaležni.

Delavnica je omogočila tudi pristen vpogled v pomen skupnosti in hvaležnosti za bivanje v domu, ki so ga številni izrazili kot vir zadovoljstva in občutka varnosti. Stanovalka Dragica je delila verze Valentina Vodnika: “Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan”, kar je lepo povzemalo skupno spoznanje: sreča ni samoumevna – ustvarjamo jo skozi vsakdanje drobne trenutke, misli in odnose.

Z delavnico se je pokazalo, kako pomembna je moč pogovora in slišanosti. Sreča je lahko v premagani bolezni, v spominu na dom, v srečanju z drugimi, v odsotnosti bolečine ali v dobrem kosilu. Pomembno je, da si zanjo vzamemo čas – za druge in zase.

Ob koncu so se vsi strinjali, da jim je druženje samo po sebi prineslo košček sreče in občutek povezanosti. Delavnica je tako postala tudi srečanje v pravem pomenu besede – srečanje s seboj, z drugimi in s tem, kar nas v življenju osrečuje.