Predavanje: Razumevanje procesa žalovanja
V torek, 13. maja 2025, smo na SFU Ljubljana, v sodelovanju s Psihološko svetovalnico in v okviru cikla Psihologija za vsakogar, gostili predavanje z naslovom Razumevanje procesa žalovanja. Našemu vabilu se je odzvala Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic, diplomirana medicinska sestra in specialistka zakonske in družinske terapije, ki že več kot desetletje soustvarja kulturo sočutja in opolnomočenja pri soočanju z izgubo.
Predavanje je odprlo varen in iskren prostor za razmislek o eni najtežjih, pa hkrati najbolj univerzalnih izkušenj – žalovanju. Predavateljica je poudarila, da je izguba del življenja, vendar vsaka izguba – naj bo to smrt ljubljene osebe, razhod, izguba zdravja ali življenjske vloge – za vsakega posameznika edinstvena. Prav zato primerjanje ni le neprimerno, temveč pogosto tudi boleče.
»Žalujoči ne potrebujejo velikih besed. Potrebujejo sočutno bližino, tišino, prisotnost – da nekdo zmore ostati z njimi tudi, ko ne ve, kaj reči.«
Posebno dragoceno je bilo njeno razmišljanje o tem, kako družba ravna z žalostjo. Pogosto nas hitenje sodobnega sveta spodbuja k temu, da žalost potlačimo, pozabimo, “gremo naprej”. A neizražena žalost ne izgine – ostane ujeta v telesu in psihi, pogosto preoblikovana v različne psihične in celo telesne simptome.
Renata Jakob Roban nas je opomnila, da žalovanje ni bolezen, temveč naraven, nujen in zdravilen proces, ki zahteva čas, prostor in podporo. Žalost pride v valovih, ne po vnaprej začrtanih fazah, kot to včasih napačno mislimo. Ena od največjih nevarnosti sodobnega odnosa do izgube je izguba obrednosti – simbolnih dejanj slovesa (bedenje, pogovor o pokojnem, skupno žalovanje), ki pomagajo integrirati izgubo v življenje. Ko ti rituali izginejo, ostane človek sam, brez opore, brez okvirjev, kako žalovati.
»Ob soočenju z minljivostjo se naše prioritete na novo razporedijo. V tem trenutku se začne pravo življenje.«
Predavanje je bilo polno človeške topline, strokovne jasnosti in predvsem spoštovanja do čustev, ki jih sodobna družba pogosto potiska na rob. Gostja nas je opomnila, da je sočutje najmočnejši jezik, ki ga lahko spregovorimo ob izgubi.
O predavateljici
Renata Jakob Roban je diplomirana medicinska sestra in specialistka zakonske in družinske terapije z več kot 25-letnimi izkušnjami v zdravstveni negi in dolgoletno terapevtsko prakso v modelu relacijske družinske terapije. Od leta 2014 vodi Slovensko društvo Hospic, kjer skrbi za razvoj strokovnih programov. Je tudi prostovoljka na telefonu za pomoč v duševni stiski, pobudnica mreženja NVO v lokalni skupnosti in aktivna udeleženka nacionalnih ter mednarodnih projektov.
O Slovenskem društvu Hospic
Slovensko društvo Hospic že več kot 30 let celostno spremlja neozdravljivo bolne in njihove svojce. Deluje v domačem okolju, ustanovah in skupnostih, kjer s štirimi ključnimi programi – spremljanje umirajočih, podpora v procesu žalovanja, detabuizacija smrti in prostovoljstvo – zagotavlja ohranjanje človeškega dostojanstva, sočutja in kakovosti življenja do konca.
