K rešitvi usmerjena psihoterapija - Kako pomagati zasvojenim z alkoholom

Insoo Kim Berg in Scott D. Miller v svoji knjigi o k rešitvi usmerjeni psihoterapiji, ki se je v zadnji četrtini dvajsetega stoletja razvila v ZDA in se do danes razširila po celem svetu, na človeško topel in navdihujoč način opišeta terapevtski pristop, ki je uporaben za obravnavo široke palete psihosocialnih problemov in duševnih motenj, ne le zasvojenosti. Zaradi široke uporabnosti knjiga ne bo dobrodošla le psihoterapevtom, psihologom, svetovalcem in coachem, temveč tudi vsem, ki poskušajo pomagati s pogovorom. Terapevtske tehnike, ki so predstavljene z obilico kliničnih primerov, so uporabne v različnih kontekstih psihosocialne pomoči.

Čeprav izgleda k rešitvi usmerjeni način dela preprost, se ga ni enostavno naučiti, ker postavlja pod vprašaj medicinski model zdravljenja zasvojenosti. Neločljivo je povezan z razvojem postmodernizma in narativnih pristopov, za katere je značilen premik od individualne k relacijski, interakcijski in kontekstualni perspektivi ter od patologije k salutologiji, uveljavljanje aktivnejše vloge terapevta, premik težišča obravnave s klientove preteklosti na sedanjost in prihodnost, opuščanje velikih teorij, kot je bila psihoanaliza, na račun večjega upoštevanja razlag vsakega posameznega klienta, predvsem pa prizadevanje za klientovo opolnomočenje v vlogi soustvarjalca terapevtskega procesa in ključnega akterja terapevtske spremembe.

Namesto stare predstave, da je terapevt podoben junaku na belem konju, ki rešuje svoje kliente, se kot glavni heroj v doseganju terapevtskih sprememb pokaže klient. Zato je knjiga lahko spodbudno branje tudi za (potencialne) kliente oz. uporabnike terapevtskih storitev.

– Univ.-Prof. Dr. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt

»Danes pa je vendarle jasno, da je kratkotrajna obravnava postala pravilo psihoterapevtske prakse. Raziskave namreč kažejo, da je povprečno število srečanj s klienti med pet in šest, kar je osupljivo malo v primerjavi z nekdanjim mnenjem o tem, koliko srečanj je potrebno, da bi bila terapija učinkovita. Še več, raziskave učinkov zdravljenja vztrajno dokazujejo, da je kratkotrajna obravnava enako učinkovita kot tradicionalna, dolgotrajna terapija – navkljub številnim napovedim o nasprotnem. Izsledki dvanajstletne raziskave, ki jo je objavila Menningerjeva klinika, psihoanalitično usmerjena ustanova za zdravljenje in usposabljanje, so celo razkrili, da je klientom, ki so bili deležni kratkotrajnega, podpornega zdravljenja, to koristilo v enaki meri kot drugim klientom obsežno, dolgotrajno, psihoanalitično usmerjeno.« – iz knjige