Uspešno izpeljana okrogla miza: Ko starševstvo sreča najstništvo
V torek, 16. septembra 2025, je na SFU Ljubljana potekala okrogla miza »Ko starševstvo sreča najstništvo«, del serije dogodkov Kaj je s tabo?!. Dogodek je odprl vprašanja o (ne)razumevanju otrok in mladostnikov med šolo, čustvi in odraščanjem ter prinesel številne praktične uvide za starše in vse, ki se srečujejo z izzivi odraščanja. Pogovor je vodila Barbara Podlogar, sodelovali pa so dr. Albert in Leonida Mrgole ter Damjan Habe.
Brezpogojno sprejemanje in realna pričakovanja
Razprava se je začela s spominom na prvi stik staršev z novorojenim otrokom, trenutek brezpogojnega sprejemanja brez pričakovanj. Sogovorniki so poudarili, da starši tega občutka pogosto ne ohranimo v poznejših letih, ko otroka vse bolj obremenjujemo s svojimi željami in zahtevami. Prav vračanje k temu občutku nam lahko pomaga, da otroka vidimo kot sočloveka, ne kot projekt, ki ga je treba »izoblikovati«.
Navezanost, stik in samorefleksija
Poudarjena je bila neizmerna potreba najstnikov po navezanosti, tudi ko se zdi, da starše odrivajo proč. Ključ je v tem, da jih nekdo sliši, razume in jim pomaga pri regulaciji čustev, najstništvo je namreč obdobje, ki zaradi sprememb v hormonskem ravnovesju prinaša veliko čustvenih nihanj. Generacija današnjih najstnikov smisel išče prav v stiku: če imajo pristni stik s starši, je to največ kar jim kot staši lahko damo.
Ob tem je bila večkrat izpostavljena samorefleksija staršev. Starši naj se vprašajo, kakšni so bili njihovi lastni starši z njimi v času adolescence, saj prav iz tega pogosto izhaja naš starševski model.
Trije stebri starševstva
Kot temelj starševske drže so bili predstavljeni trije stebri:
samorefleksija,
kakovost stika med otrokom in staršem,
odziv in postavljanje meja.
Pri mejah je bila posebej poudarjena doslednost. Starši naj se izogibajo impulzivnim reakcijam v jezi in obljubam, ki jih kasneje ne morejo uresničiti. Eden od govorcev je slikovito opisal svojo izkušnjo, ko je v jezi otrokom pred začetkom poletja izrekel kazen, ki ni bila uresničljiva. Po premisleku jim je razložil, da je bila kazen nespametna in prav takšna iskrenost krepi zaupanje. Otroci bodo vedno preizkušali meje, a prav stabilnost in jasnost staršev jim dajeta občutek varnosti in avtoritete, ki jo v času odraščanja potrebujejo.
Permisivna vzgoja – past sodobnih staršev
Del pogovora je bil namenjen permisivni vzgoji, kateri noben od sogovornikov ni bil naklonjen. Po eni strani je razumljena kot odziv na pretirano avtoritativno vzgojo, a otrokom odvzame nujno izkušnjo frustracije. Brez teh otrok težko razvije empatijo in zrelost za odnose. Izpostavljeno je bilo tudi, da je permisivna vzgoja lahko oblika čustvene zlorabe, saj otroke pušča brez jasnih okvirjev in notranje stabilnosti. Rešitev je v ravnotežju pri vzgoji, ki naj predstavlja kombinacijo topline in jasnih meja.
Šola kot otrokova odgovornost
Ker se je dogodek zgodil tik po začetku novega šolskega leta, je bil del razprave namenjen šoli in učenju. Sogovorniki so poudarili, da je šola otrokova obveznost, ne naloga staršev, razen v primeru otrokovih posebnih potreb. Motivacijo je treba spodbujati z vzpodbudo in zaupanjem, ne s pritiski in grožnjami. Vsak otrok želi biti uspešen in ima svoje talente, starši pa mu morajo to pomagati odkriti.
Kaj lahko naredijo starši?
Gostje so poudarili, da spremembe v odnosu ne pridejo čez noč. Ko starši naredijo spremembo, se začne tudi otrok odzivati drugače – a za to je potreben čas in potrpežljivost. Starši morajo stopiti iz cone udobja in delati na lastni ozaveščenosti, saj so previsoka pričakovanja do otrok pogosto prvi korak k razočaranju.
Okrogla miza se je zaključila z mislijo, da je najstništvo zahtevno, a tudi izjemna priložnost za rast na obeh straneh. Kot je bilo poudarjeno: »Ko starši stopijo iz cone udobja in se zavejo svojih pričakovanj, naredijo prvi korak k boljšemu stiku z otrokom. Otroci pa nas ob tem učijo, če jim le dovolimo.«
Vabimo vas, da se pridružite tudi našim poglobljenim izobraževalnim programom, namenjenim staršem in strokovnjakom, ki želijo še bolje razumeti otroke in mladostnike ter jih podpirati v obdobjih odraščanja:
Superveščine za starše najstnikov – program dr. Alberta in Leonide Mrgole, ki staršem nudi praktična orodja in strategije za ohranjanje stika z najstniki ter krepitev družinskih odnosov. (več informacij o izobraževanju TUKAJ)
Damijan Habe, svetovalnica za otroke in mladostnike in predavanja za šole in starše (damjan.habe@gmail.com)
Izobraževanje: Svetovalno in psihoterapevtsko delo z otroki in mladostniki – enoletni program SFU Ljubljana, ki ponuja dva vsebinska sklopa:
Otrok in mladostnik skozi prizmo odnosov – poudarek na razumevanju odnosne dinamike v družini in drugih okoljih. (več informacij o izobraževanju TUKAJ)
Pomoč otroku in mladostniku skozi čustvene viharje – usmerjen v razumevanje čustvenih stisk ter razvijanje učinkovitih poti podpore. (več informacij o izobraževanju TUKAJ)
