Magisterij psihoterapevtske znanosti

Študij poteka na magistrski ravni. Koncept študija je načrtovan tako, da poleg izpolnjevanja zahtev za akademsko izobrazbo zadosti oz. preseže tudi zahteve Evropske zveze za psihoterapijo (European Association for Psychotherapy EAP).

Študenti zaključijo študij z nazivom: Magister/a Psychotherapiewissenschaft (Psihoterapevtske znanosti) oz. Magisterium (Masters' degree) in  Psychotherapy Science (Mag.pth.).

Študij se izvaja po določilih Visokošolskega transnacionalnega izobraževanja, tako da diplomantke in diplomanti dobijo avstrijske diplome. 

Študenti z dokončanjem magistrskega študijskega programa Psihoterapevtska znanost dosežejo VIII (2. bolonjska stopnja) po SOK oz. VII (2. bolonjska stopnja) po Uredbi stopnjo izobrazbe.

Študij predvidoma traja štiri semestre.

Študij se lahko podaljša za dodatna dva semestra v primeru da študent za izdelavo magistrske naloge potrebuj več časa. V tem primeru študent nima dodatnih stroškov.

Število kreditnih točk: 120

Študij poteka po shemi izrednega študija ob popoldnevih med tednom (16:30 - 20:30) in koncih tedna (petek 16:30 – 20:30, sobota 9:00 – 18:00 in z občasnimi dodatnimi termini ob nedeljah) v okviru predavanj, vaj, seminarjev in projektnega dela.

Vaje, seminarji, tutorske skupine in supervizijske skupine imajo obvezno 100 % prisotnost.

Praktični del predmetnika študenti opravijo v dneh, ko ni organiziranih predavanj, vaj in seminarjev.

Študij lahko poteka tudi ob delu.

Vpisnih mest je 30, vendar lahko Svet zavoda SFU Ljubljana s posebnim sklepom odloči za povečanje vpisnih mest.

V študijski program 2. stopnje Psihoterapevtske znanosti se lahko vpiše:

1. Kdor je končal študijski program prve stopnje s področja psihoterapevtske znanosti.
2. Kdor je končal študijski program prve stopnje z drugega sorodnega področja (npr. biopsihologija, psihologija in drugih študijev – tudi v tujini, kjer gre za prekrivanje vsebine programov v višini min. 50 KT). Kandidat mora pred vpisom opraviti še s pravilnikom SFU Ljubljana določene študijske obveznosti iz akreditiranega programa prve stopnje Psihoterapevtske znanosti.

Na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je kandidat opravil, in drugih dokazil o osvojenih kompetencah, Komisija za študijske in študentske zadeve SFU Ljubljana kandidatu določi dodatne študijske obveznosti glede na predpisan diferencialni program. Diferencialni program vsebuje vsebine študija na prvi stopnji.

Vsak kandidat za študij, ki  prihaja iz drugih študijskih programov, po prijavi opravi tridnevni (petek – nedelja) uvodni seminar, ki poteka pod vodstvom izkušenih psihoterapevtov v obliki skupinske psihoterapije. Psihoterapevt, ki vodi seminar, lahko presodi, da posamezni kandidat potrebuje dodatni individualni razgovor. 

Uvodni seminarji in sprejemni individualni pogovori potekajo med junijem in septembrom vsako leto. Vsak kandidat v roku enega tedna po uvodnem seminarju prejme obvestilo o tem, da je sprejet v program oz. da mora opraviti še dodatni razgovor ali poslati manjkajoče dokumente (glej dokument Splošni pogoji za vpis).

Teoretična tematska težišča

Teorija temeljnih znanosti

V okviru tega bo posredovano aktualno stanje raziskav na področju nevrobiologije, nevroznanosti, kakor tudi diferencirano psihiatrično in psihološko znanje. Študenti bodo obdelali družboslovne in socialno filozofske teme.

Pripadajoči moduli: 

• Teorija temeljnih znanosti

Teoretični koncepti v psihoterapiji

Gre za poglobljen študij specifičnih konceptov in teorij različnih psihoterapevtskih pristopov. To tematsko težišče posreduje podrobna znanja o psihoterapevtskih osebnostnih teorijah, duševnih motnjah in sicer tako z vidika posamezne metode, kot tudi diferencialno preseganje mej metod oz. pristopov. Slike duševnih motenj so obravnavane iz vidika celovitega družbenega konteksta.

Pripadajoči moduli:

• Teoretični koncepti v psihoterapiji

Klinični koncepti v psihoterapiji

To tematsko težišče se ukvarja s koncepti klinične uporabe psihoterapevtskih strategij in tehnik, načrti obravnave ter temeljito s psihoterapevtsko diagnostiko in oceno.

Pripadajoči moduli:

• Klinični koncepti v psihoterapiji

Metodologija

Za doseganje zadostne kompetentnosti, za zastavljanje, razvijanje in interpretiranje empiričnih vprašanj bodo posredovana poglobljena znanja iz kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja, kakor tudi primerjalno psihoterapevtsko raziskovanje in znanstveno delo. Bistveni del študija velja psihoterapevtskemu raziskovanju. Zato bodo študenti poglabljali in tudi prakticirali (npr. na podlagi video-analize) temeljna teoretska metodološka znanja. Prav tako imajo študenti možnost sodelovanja pri tekočih projektih raziskovalnih skupin na fakulteti.

Pripadajoči moduli:

• Metodologija

Na prakso vezana tematska težišča

Osebna izkušnja

Pomemben sestavni del študija je osebna izkušnja (oz. delo na sebi, osebnostna rast), ki je nujna za razvoj konstruktivne svetovalne in psihoterapevtske človeške drže. Študenti morajo biti pripravljeni na visoko stopnjo introspekcije in refleksije. 

Vsak študent mora v času študija na obeh stopnjah opraviti določeno kvoto učne osebne izkušnje. Od tega SFU Ljubljana organizira 110 ur skupinske učne osebne izkušnje na prvi stopnji študija. Preostalo (individualno) učno osebno izkušnjo morajo študenti opraviti v skladu z zahtevami izbranih specialističnih vsebin. Najkasneje v 1. letniku magistrskega študija se morajo študenti vključiti v individualno učno osebno izkušnjo.

Pripadajoči modul:

• Osebna izkušnja

Klinična uporaba psihoterapije – za pridobitev in preizkušanje praktičnih znanj

Del prakse, predpisane v študijskem načrtu, se opravlja eksterno v psihiatrični ustanovi (ambulanti ali stacionarni). Zahteve do ustanove, kjer študent izvaja prakso, sledijo iz učnih vsebin in cilja izobraževanja:

Učne vsebine in cilj izobraževanja:

• spoznavanje velikih psihiatričnih bolezenskih slik: psihoze (shizofrenije, blodnjave motnje), organske psihoze, motnje povezane s psihotropnimi substancami, afektivne motnje, nevrotične motnje, osebnostne in vedenjske motnje;
• aktivno opazovanje pri vizitah, pri pogovorih o anamnezi, diagnostiki in diferencialni diagnostiki;
• sodelovanje na strokovnih konzilijih za posvetovanje o načrtih obravnav;
• sodelovanje pri vodenju dokumentacije pacientov;
• sodelovanje pri vsakdanji timski rutini ustanove, kjer se izvaja prakso.

V psihiatrični ustanovi vsak študent opravi 140 ur prakse (izjema so specializanti psihoanalitične psihoterapije, ki opravijo 160 ur).

Praksa v Ambulanti SFU Ljubljana
Študent naj razvija sposobnost, da pridobljene veščine in znanje prenese in uporabi pri konkretnih svetovalnih in terapevtskih situacijah. To bo omogočeno postopoma pod strokovnim vodstvom vodje Ambulante SFU Ljubljana in supervizorjev v dveh korakih:

1. Z aktivnim opazovanjem, seznanjanjem z delom ambulante, projektnim delom, prisotnostjo na uvodnih pogovorih - 140 ur.
2. S samostojnim delom s klienti pod supervizijo - 630 ur.

Za evalvacijo teoretično pridobljenih in praktično uporabljenih znanj ter za vodenje in korigiranje študentov pri njihovem praktičnem delu so organizirana spremljevalna supervizijska srečanja in praktični seminarji.

V Ambulanti SFU Ljubljana vsak študent opravi 140 ur psihosocialne prakse in najmanj 150 ur (od 630 ur) dela s klienti pod supervizijo. Po  opravljenih 100 urah psihoterapevtske prakse pod supervizijo v Ambulanti SFU Ljubljana, lahko študent začne opravljati psihoterapijo pod redno supervizijo tudi izven Ambulante SFU Ljubljana, pod pogojem, da pridobi dovoljenje za delo izven Ambulante SFU Ljubljana.

Vsak študent mora nabrati vsaj 150 ur supervizije za svoje psihoterapevtsko delo.

Pomemben korak v zaključevanju magistrskega študija Psihoterapevtske znanosti je zaključek specialističnih vsebin izbranega pristopa z zaključnim izpitom iz specialističnih vsebin. Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vse teoretične (splošne in specialistične) in praktične (praksa, osebna izkušnja, supervizija) študijske obveznosti magistrskega študija.

Ob zaključku izobraževanja je potrebno izdelati magistrsko nalogo in opraviti zaključni izpit in zagovor. Magistrska naloga je sestavljena iz znanstvenega in praktičnega dela. Po pridobitvi pozitivno ocenjenega magistrskega dela s strani mentorja, se študent prijavi na zaključni izpit, kjer poleg zagovora diplomskega dela odgovarja še na vprašanja iz vnaprej izbranega področja.