Magisterij psihoterapevtske znanosti

Študij poteka na magistrski ravni. Koncept študija je načrtovan tako, da poleg izpolnjevanja zahtev za akademsko izobrazbo zadosti oz. preseže tudi zahteve Evropske zveze za psihoterapijo (European Association for Psychotherapy EAP).

Študenti zaključijo študij z nazivom: Magister/a Psychotherapiewissenschaft (Psihoterapevtske znanosti) oz. Magisterium (Masters' degree) in  Psychotherapy Science (Mag.pth.).

Študij se izvaja po določilih Visokošolskega transnacionalnega izobraževanja, tako da diplomantke in diplomanti dobijo avstrijske diplome. 

Študenti z dokončanjem magistrskega študijskega programa Psihoterapevtska znanost (2. bolonjska stopnja) dosežejo VIII. stopnjo izobrazbe po SOK oz. VII. stopnjo izobrazbe po Uredbi.

Teoretične vsebine magistrskega programa PST znanosti trajajo 4 semestre.

Del študijskega procesa, ki je pogoj za zaključek študija, so tudi opravljene različne prakse: psihoterapevtska, psihosocialna in psihiatrična praksa, ter izdelava magistrske naloge, kar podaljša študij v optimalnih pogojih za dve leti.

Magistrski študij se tako v optimalnih pogojih lahko zaključi v štirih letih.  

Število kreditnih točk: 120

Študij poteka po shemi izrednega študija ob popoldnevih med tednom (16:30 - 20:30) in koncih tedna (sobota 9:00 – 18:00 in z občasnimi dodatnimi termini ob nedeljah - odvisno tudi od izbranega pristopa) v okviru predavanj, vaj, seminarjev in projektnega dela.

Vaje, seminarji, tutorske skupine in supervizijske skupine imajo obvezno 100 % prisotnost.

Praktični del predmetnika študenti opravijo v dneh, ko ni organiziranih predavanj, vaj in seminarjev.

Študij lahko poteka tudi ob delu.

Vpisnih mest je 30, vendar lahko Svet zavoda SFU Ljubljana s posebnim sklepom odloči za povečanje vpisnih mest.

V študijski program 2. stopnje Psihoterapevtske znanosti se lahko vpiše:

1. Kdor je končal študijski program prve stopnje s področja psihoterapevtske znanosti.
2. Kdor je končal študijski program prve stopnje z drugega sorodnega področja (npr. biopsihologija, psihologija in drugih študijev – tudi v tujini, kjer gre za prekrivanje vsebine programov v višini min. 50 KT). Kandidat mora pred vpisom opraviti še s pravilnikom SFU Ljubljana določene študijske obveznosti iz akreditiranega programa prve stopnje Psihoterapevtske znanosti.

Na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je kandidat opravil, in drugih dokazil o osvojenih kompetencah, Komisija za študijske in študentske zadeve SFU Ljubljana kandidatu določi dodatne študijske obveznosti glede na predpisan diferencialni program. Diferencialni program vsebuje vsebine študija na prvi stopnji.

Vsak kandidat za študij, ki  prihaja iz drugih študijskih programov, po prijavi opravi tridnevni (petek – nedelja) uvodni seminar, ki poteka pod vodstvom izkušenih psihoterapevtov v obliki skupinske psihoterapije. Psihoterapevt, ki vodi seminar, lahko presodi, da posamezni kandidat potrebuje dodatni individualni razgovor. 

Uvodni seminarji in sprejemni individualni pogovori potekajo med junijem in septembrom vsako leto. Vsak kandidat v roku enega tedna po uvodnem seminarju prejme obvestilo o tem, da je sprejet v program oz. da mora opraviti še dodatni razgovor ali poslati manjkajoče dokumente (glej dokument Splošni pogoji za vpis).

Teoretična tematska težišča

Teorija temeljnih znanosti

V okviru tega bo posredovano aktualno stanje raziskav na področju nevrobiologije, nevroznanosti, kakor tudi diferencirano psihiatrično in psihološko znanje. Študenti bodo obdelali družboslovne in socialno filozofske teme.

Pripadajoči moduli: 

• Teorija temeljnih znanosti

Teoretični koncepti v psihoterapiji

Gre za poglobljen študij specifičnih konceptov in teorij različnih psihoterapevtskih pristopov. To tematsko težišče posreduje podrobna znanja o psihoterapevtskih osebnostnih teorijah, duševnih motnjah in sicer tako z vidika posamezne metode, kot tudi diferencialno preseganje mej metod oz. pristopov. Slike duševnih motenj so obravnavane iz vidika celovitega družbenega konteksta.

Pripadajoči moduli:

• Teoretični koncepti v psihoterapiji

Klinični koncepti v psihoterapiji

To tematsko težišče se ukvarja s koncepti klinične uporabe psihoterapevtskih strategij in tehnik, načrti obravnave ter temeljito s psihoterapevtsko diagnostiko in oceno.

Pripadajoči moduli:

• Klinični koncepti v psihoterapiji

Metodologija

Za doseganje zadostne kompetentnosti, za zastavljanje, razvijanje in interpretiranje empiričnih vprašanj bodo posredovana poglobljena znanja iz kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja, kakor tudi primerjalno psihoterapevtsko raziskovanje in znanstveno delo. Bistveni del študija velja psihoterapevtskemu raziskovanju. Zato bodo študenti poglabljali in tudi prakticirali (npr. na podlagi video-analize) temeljna teoretska metodološka znanja. Prav tako imajo študenti možnost sodelovanja pri tekočih projektih raziskovalnih skupin na fakulteti.

Pripadajoči moduli:

• Metodologija

Na prakso vezana tematska težišča

Osebna izkušnja

Pomemben sestavni del študija je osebna izkušnja (oz. delo na sebi, osebnostna rast), ki je nujna za razvoj konstruktivne svetovalne in psihoterapevtske človeške drže. Študenti morajo biti pripravljeni na visoko stopnjo introspekcije in refleksije. 

Vsak študent mora v času študija na obeh stopnjah opraviti določeno kvoto učne osebne izkušnje. Od tega SFU Ljubljana organizira 110 ur skupinske učne osebne izkušnje na prvi stopnji študija. Preostalo (individualno) učno osebno izkušnjo morajo študenti opraviti v skladu z zahtevami izbranih specialističnih vsebin. Najkasneje v 1. letniku magistrskega študija se morajo študenti vključiti v individualno učno osebno izkušnjo.

Pripadajoči modul:

• Osebna izkušnja

Psihiatrična praksa

Del prakse, ki poteka znotraj psihiatričnih ustanov ali v zasebnih psihiatričnih ordinacijah ter psihosocialnih ustanovah z namenom prepoznavanja in zdravljenja duševnih motenj ter psihosocialne pomoči osebam s težavami v duševnem zdravju.

Namen psihiatrične prakse:

• spoznavanje velikih psihiatričnih bolezenskih slik: psihoze (shizofrenije, blodnjave motnje), organske psihoze, motnje povezane s psihotropnimi substancami, afektivne motnje, nevrotične motnje, osebnostne in vedenjske motnje;
• aktivno opazovanje pri vizitah, pri pogovorih o anamnezi, diagnostiki in diferencialni diagnostiki;
• sodelovanje na strokovnih konzilijih za posvetovanje o načrtih obravnav;
• sodelovanje pri vodenju dokumentacije pacientov;
• sodelovanje pri vsakdanji timski rutini ustanove, kjer se izvaja prakso.

V psihiatrični ustanovi vsak študent opravi 140 ur prakse (izjema so specializanti psihoanalitične psihoterapije, ki opravijo 160 ur).

Pripadajoči modul:

• Psihiatrična praksa

Psihosocialna praksa v Ambulanti SFU

Psihosocialno prakso v Ambulanti SFU Ljubljana, kjer se študent seznanja z delom ambulante, sestavljajo različna dela, ki obsegajo: pripravo strokovnih člankov za objave, spoznavanje z realno dokumentacijo in značilnostjo klientov, ki prihajajo v Ambulanto SFU Ljubljana, uporabo teoretičnih konceptov v praksi, spoznavanje merskih instrumentov in obdelavo podatkov, seznanjanje z Etičnim kodeksom in Pravilnikom o disciplinski odgovornosti študenta, vaje iz prepoznavanja terapevtovih vrednot in empatije ter opazovanje uvodnih pogovorov z refleksijo. Celotna Psihosocialna praksa v Ambulanti SFU zajema 140 ur, sestavljena pa je iz dveh delov:

1. igre vlog (60 ur),
2. delo v Ambulanti SFU (80ur).

Za evalvacijo teoretično pridobljenih in praktično uporabljenih znanj ter za vodenje in korigiranje študentov pri njihovem praktičnem delu so organizirana spremljevalna supervizijska srečanja in praktični seminarji.

Pripadajoči modul:

• Psihosocialna praksa v Ambulanti SFU

Psihoterapevtska praksa

Psihoterapevtska praksa pod supervizijo (v in izven Ambulante SFU Ljubljana) poteka z namenom pridobivanja izkušenj v psihoterapevtskem delu, ki je spremljan in vodena v vzporednih supervizijskih procesih. Študent tako razvija sposobnost, da pridobljene veščine in znanje prenese in uporabi pri konkretnih psihoterapevtskih obravnavah.

Študenti morajo do zaključka študija opraviti minimalno 630 ur psihoterapevtske prakse ter 150 ur supervizije. Psihoterapevtsko prakso začnejo študenti opravljati v Ambulanti SFU Ljubljana, kjer opravijo prvih 150 ur dela s klienti pod supervizijo, nato pa lahko pridobijo dovoljenje za izvajanje psihoterapevtske prakse izven Ambulante SFU.

Pripadajoči modul:

• Psihoterapevtska praksa

Pred zaključkom magistrskega študija, mora študent opraviti specialistični izpit znotraj izbranega pristopa. Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vse teoretične (splošne in specialistične) in praktične (praksa, osebna izkušnja, supervizija) študijske obveznosti magistrskega študija.

Ob zaključku izobraževanja je potrebno izdelati magistrsko nalogo in opraviti zaključni izpit in zagovor. Magistrska naloga je sestavljena iz znanstvenega in praktičnega dela. Po pridobitvi pozitivno ocenjenega magistrskega dela s strani mentorja se študent prijavi na zaključni izpit, kjer poleg zagovora diplomskega dela odgovarja še na vprašanja iz vnaprej izbranega področja.

Kdor je končal študijski program prve stopnje z drugega sorodnega področja (tudi v tujini) mora pred vpisom opraviti še s pravilnikom SFU Ljubljana določene študijske obveznosti iz akreditiranega programa prve stopnje Psihoterapevtske znanosti.

Na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je kandidat opravljal in drugih dokazil o osvojenih kompetencah, Komisija za študijske in študentske zadeve SFU Ljubljana kandidatu določi dodatne študijske obveznosti glede na predpisan diferencialni program.

Za pripravo diferencialnega programa za vpis na magisterij Psihoterapevtske znanosti morajo kandidati predhodno na mail kssz@sfu-ljubljana.si oddati vlogo za pripravo diferencialnega programa.

Vlogi morajo priložiti:

• izpolnjen OBRAZEC
• vse preostale zahtevane priloge, navedene na obrazcu

Vlogo je potrebno oddati najkasneje do 15.6. v tekočem študijskem letu.

• Telefon: +386 (0)1 425 44 33 (na neodgovorjene klice odgovarjamo v najkrajšem času)
• E-pošta: referat@sfu-ljubljana.si

Uradne ure med študijskim letom:
Torek, sreda in petek od 9.00 do 12.00 ure
Četrtek od 13.30 do 16.30 ure

Ostali termini na voljo po dogovoru. Prosimo, da se na osebno srečanje najavite vsaj dva dni prej.