Coaching in sistemska supervizija s srcem, rokami in razumom

Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi del z naslovom Kaj pomeni s srcem, rokami in razumom? predstavlja osnovna načela sistemskega modela kovčinga in supervizije Petra Nemetscheka, ki je sicer drugi avtor knjige, vendar je on tisti, ki je v zadnjih 40 letih ta izvirni model razvil. Nemetschek  pojasni prednosti metaforičnega, uprizoritvenega oz. analognega delovanja. Pri tem opiše, kako je njegov veliki navdihovalec psihiater in psihoterapevt Milton H. Erickson s pomočjo nezavednih procesov, osredotočanjem na vire, prihodnost in rešitve, prišel do nepričakovanih načinov reševanja. V prvi vrsti gre za rahljanje rigidnih predstav in konstruktov klienta/ke oz. supervizanta/ke, spreminjanje njihovega odnosa do t. i. »težave«, spremembo razpoloženja, odpiranja različnih zornih kotov s pomočjo časovnice in sistemskih pokrajin. V takšnih delovnih procesih lahko nastanejo rešitve višjega reda, o katerih klienti oz. supervizanti niso zavestno razmišljali.

V drugem delu z naslovom Kovčing – delo na rešitvah z vsemi čuti Nemetschekov učenec Klaus Theuretzbacher opisuje metode dela, na primer delo s časovnicami, izgradnjo sistemskih pokrajin, delo z viri, postavitev odnosnih kipov oziroma instalacij, uporabo verbalnih analogij, analognih eksternalizacij, projekcijskih prostorov, »podobno kot« uprizoritev, metaperspektiv, ritualov, udejanjanja, insceniranja  idr. Ponazarjajo jih vzporedni primeri. Sledijo primeri iz prakse in metodične spodbude za tipične naloge kovčinga: krepitev zahtevnega vsakodnevnega delovanja, razbremenitev v stresnih situacijah, premiki pri zastalih procesih spreminjanja, novi impulzi pri zapletenih situacijah odločanja.

V tretjem delu z naslovom Sistemska supervizija z analognimi sredstvi Nemetschek predstavi nove poti in k rešitvi usmerjene metode. Ponazarja, kako učinkovito usmeriti supervizante v psihosocialnem okolju in kako lahko slednji svoj način dela nadgradijo. Izoblikuje ravnanja in metodiko supervizije primera, skupinske, neposredne in kolegialne supervizije ter jih ponazori s primeri. Nekatera poglavja so enako pomembna tako za supervizijo kot kovčing: razpetost med službo in družino, dinamika spolov v delovnem procesu ter motnje, ki so posledica zasvojenosti ali duševnih motenj. Ker gre za model, ki poudarja analogne metode, je dodana vrednost knjigi tudi bogata in barvita slikovna oprema.

Novosti, ki jih knjiga ponazarja s pomočjo prikazov primerov, so v skladu s sodobnimi trendi v superviziji in kovčingu in jih je možno strniti v naslednje metodološka načela za kovče oziroma supervizorje:

1. Neguj kovčing oz. supervizijski delovni odnos oz. alianso.

2. Poskrbi za varnost, ki olajšuje odprto komuniciranje in primerno samorazkrivanje.

3. Predpostavljaj, da so klienti oz. supervizanti kompetentni IN evalviraj.

4. Posreduj jasno in odkrito povratno informacijo.

5. Dobro oblikuj cilje in ocenjuj napredek.

6. Osredotočaj se na moči in uspehe, vendar ne zanemarjaj poštene ocene slabosti, saj je za klienta oz. supervizanta pomembno oboje.

7. Kovčing oz. supervizijo prilagodi klientu oz. supervizantu glede na njegove potrebe in glede na različne faze supervizijskega procesa.

8. Uporabljaj različne načine, na primer različne tehnike, diskusije, poučevanje, branje literature, modeliranje, igro vlog, analizo video in avdio posnetkov in prikaze primerov.

9. Prosi za povratno informacijo klientov oz. supervizantov in odgovarjaj nanjo.

10. Izražaj spoštovanje do klientov oz. supervizantov.

11. Zavedaj se, da uspešna supervizija ni odvisna od ujemanja med kliničnimi in supervizijskimi pristopi.

12. V proces namerno in vztrajno vključuj poglede in glasove klientov.

13. Do razumevanja pogosto pride, potem ko smo nekaj naredili.