enrolment
Vpis in informativni dnevi 2020/21
Kategorija:
SFU Ljubljana
Objavljeno: 04. 09. 2020

POROČILO O REZULTATIH ŠTUDIJE: Stališča študentov SFU do Evropske unije, narodne identitete in Univerze Sigmunda Freuda

vrv

V nadaljevanju so opisani rezultati kvantitativnega dela študije projekta SFUrope, ki raziskuje stališča študentov SFU do Evropske unije, narodne identitete in Univerze Sigmunda. Freuda.

 

UVOD

V prvi polovici leta 2020 je SFUrope, organizacija, ki predstavlja pobudo za sodelovanje in izmenjavo študentov ter akademskega osebja med podružnicami SFU, predstavil učno-raziskovalni projekt, ki se osredotoča na raziskovanje odnosa študentov različnih fakultet SFU do treh tem: Evropska unija, narodna identiteta in SFU.

Vodji in koordinatorja projekta sta prof. dr. David Becker (SFU Berlin) in dr. Sara Paloni. Koordinatorji projekta na SFU Ljubljana so Mirjana Frankovič, Jasna Možina in Kristina Trstenjak.

 

NAMEN IN CILJI PROJEKTA

Univerza Sigmunda Freuda je evropska univerza, ki si prizadeva utrjevati vezi in sodelovanje med različnimi državami Evropske unije. Prek sodelovanja pri projektu SFUrope si želi povezati mrežo raziskovalcev in študentov različnih pristopov in fakultet, ter hkrati raziskati, na kakšen način se študentje tekom svoje akademske kariere čutijo vpete v nacionalno-kulturni kontekst in povezane s svojo podružnico SFU. Z raziskavo Univerza želi dobiti informacijo o tem, kakšna stališča imajo študentje SFU do EU, narodne identitete, priseljevanja in do Univerze Sigmunda Freuda. Te informacije bo SFU lahko uporabila za boljšo organizacijo dejavnosti na Univerzi ter za morebitno večje vključevanje Univerze v javno življenje, družbeno-politične teme in javni dizkurz o njih. Samo raziskavo želi SFU uporabiti tudi kot material za izvedbe delavnic kvalitativnega raziskovanja na posameznih podružnicah, rezultate projekta pa bi predstavili v Schlainingu (Avstrija) v začetku novembra na srečanju študentov vseh podružnic. Ultimativni cilj raziskave je povezovanje vseh podružnic SFU.

 

ČASOVNICA PROJEKTA

A screenshot of a cell phone

Description automatically generated

Slika 1: Final report SFUrope 2020 - all branches.pdf (SFUrope Report, 2020)

 

POROČILO

Poročilo vsebuje povzetek rezultatov kvantitativnega dela raziskave SFUrope. Vprašalnik poleg kvantitativne analize potrebuje tudi kvalitativno analizo svežnja odprtih vprašanj, ki še niso obdelana. V ta namen lahko SFU Ljubljana organizira enodnevno delavnico kvalitativnega raziskovanja, kjer bi študentje kodirali odgovore na odprta vprašanja in jih nato zaobjeli v smiselno interpretacijo.

VZOREC POPULACIJE

Vprašalnik je rešilo 349 študentov iz SFU Milano (95), Pariz (29), Ljubljana (9), Dunaj 132), Berlin (67) in Linz (17). Izmed udeležencev je bilo največ študentov psihologije (239), nato psihoterapije (81), medicine (27) najmanj pa prava (2). 241 študentov prihaja z dodiplomskega programa, 104 s podiplomskega, 4 pa delajo doktorat. 73 % udeleženih je ženskega, 26 % moškega, 1 % (5) pa drugega spola. Po narodnosti so si udeleženci zelo različni. Največ (100) jih je Avstrijcev, sledi Italija (93), Nemčija (80) in Francija (25), po nekaj predstavnikov pa je bilo iz Albanije, ZDA, Hrvaške, Brazilije, Kitajske, Irana, Libanona, Japonske, Mavricija, Maroka, Romunije, Rusije, Srbije, Slovenije (9), Španije, Švice, Tajvana, Turčije, Ukrajine in Grčije. Povprečna starost udeleženca je 25,4 leta s standardnim odklonom 7,75. Mediana starosti leži pri 23 letih. Najmlajši udeleženec je star 18, najstarejši pa 61 let.

 

KATEGORIJE VPRAŠANJ

Vprašalnik je razdeljen na 4 dele po naslednjih kategorijah: stališča do Evrope, stališča do narodne identitete, stališča do SFU in sekcija dodatnih vprašanj. Vsaka kategorija je nadalje razdeljena na podkategorije: identiteta, meje in varnost.

 

STALIŠČA DO EVROPE

Udeleženci so v tej sekciji določali stopnjo strinjanja z trditvami, ki se tičejo identitete (npr. ali se počutijo kot Evropejci, če jim EU nič ne pomeni, če se bojijo imigracije tujcev, ki želijo študirati na njihovi univerzi, če mislijo, da ima ideja o Evropski Uniji negativen vpliv na narodno identiteto, če se je bolj pomembno čutiti svetovljana (državljana sveta) kot Evropejca), mej v EU (npr. ali za njih Evropa pomeni skupnost, če glede na trenutno situacijo menijo, da Evropa potrebuje rigidne zunanje meje, če verjamejo, da interne meje v Evropi niso potrebne, ali jim godi svobodno gibanje znotraj EU in če menijo, da potrebujemo nacionalne meje v Evropi) ter varnosti (npr. ali jim Evropa vzbuja občutek varnosti, ali jih trenutni konflikti v EU skrbijo, če se jih trenutni konflikti v EU tičejo, ali se bojijo, da bo močan pritok priseljencev znižal nivo varnosti v EU, ali vidijo imigracije kot kulturno obogatitev ter ali jih globalizacija in njene posledice strašijo).

 

Interpretacija sekcije identiteta

Udeleženci se v veliki večini strinjajo, da se počutijo kot Evropejci (90,2 %), v veliki večini (92,5 %) se ne strinjajo s trditvijo, da jim EU ne pomeni ničesar, v veliki meri se tudi ne strinjajo (69,9 % celo močno ne strinjajo) s trditvijo, da jih skrbi pritok tujcev na njihovo univerzo (96,2 %), ne strinjajo se tudi s trditvijo, da ima EU negativen vpliv na nacionalno identiteto (94,5 %), strinjajo pa se s trditvijo, da se je bolj pomembno počutiti svetovljana kot Evropejca (70,5 %).

 

Interpretacija sekcije EU meje

Udeleženci se strinjajo s trditvijo, da Evropa pomeni skupnost (78,2 %), ne strinjajo se s trditvijo, da Evropa potrebuje rigidne zunanje meje (70,7 %), razpolavljajo se v stališču, da ni potrebe po mejah znotraj Evrope (61 % se strinja, 39 % pa ne), v 98,9 % jim godi, da se lahko prosto premikajo po EU, večina (70,5 %) pa jih ne verjame v pomembnost obstoja nacionalnih meja znotraj EU.

 

Interpretacija sekcije varnost

Udeleženci se strinjajo s trditvijo, da jim EU nudi občutek varnosti (77,9 %), trenutni konflikti v EU jih večinoma skrbijo (76,2 %), s trditvijo, da se jih konflikti v EU ne tičejo, se v veliki večini ne strinjajo (76,8 %), večina jih meni, da imigracije v EU ne bodo povzročale nevarnosti (70,2 %), večinoma verjamejo, da imigracije v EU prinašajo kulturno obogatitev (83,1 %), globalizacija in njene posledice pa nekatere skrbi (36,1 %), nekatere pa ne 63,9 %).

 

STALIŠČA DO NARODNE IDENTITETE

            Udeleženci so v tej sekciji določali stopnjo strinjanja z trditvami, ki se tičejo identitete (ali jim je narodna identiteta pomembna, ali jim vez s svojim narodom nudi podporo in orientacijo, ali mislijo, da je narodna identiteta precenjena in če jim nacionalnost osebno nič ne pomeni), EU mej (ali menijo, da je njihova narodna identiteta privilegij, če menijo, da bi morala izobrazba biti določena na nacionalni ravni, ali upajo, da bodo nacionalne meje v EU izbrisane, ali se strinjajo, da so nacionalne meje potrebne za delovanje demokracije in stabilne ekonomije, ali so stroge nacionalne meje potrebne za ohranitev regijskih kulturnih tradicij in ali menijo, da so nacionalne meje nepotrebne) in varnosti (če menijo, da je svoboda njihove države zagotovljena le skozi narodno obrambo ali pa da je varnost njihove države zagotovljena le skozi varnostno organizacijo EU-ja).

 

Interpretacija sekcije identiteta

Udeleženci so se razlikovali v mnenjih o pomembnosti narodne identitete (za 65,4 % je pomembna, za 34,6 % pa ne), različno menijo tudi o tem, da jim vez z domačim narodom nudi oporo in orientacijo (56,4 % se jih strinja, 43,6 % pa ne), skoraj popolnoma razpolovljeni so v trditvi, da jim je narodna identiteta precenjena (54,4 % se strinja, 45,6 % pa ne), ne strinjajo pa se s trditvijo, da jim njihova nacionalnost nič ne pomeni (77,9% se ne strinja).

 

Interpretacija sekcije EU meje

Udeležeci so se v veliki večini strinjali, da je njihova narodna identiteta privilegij (80,2 %), razlikujejo se v odnosu do izjave, da bi se morala izobrazba določati na nacionalnem nivoju (60,2 % za, 39,8 % proti), razpolovljeni so v upih, da bi se nacionalne meje znotraj EU izbrisale (52,4 % proti, 47,6 % za), popolnoma razpolovljeni so v mnenju, da so meje pomembne za demokracijo in stabilno ekonomijo (oboje 50/50), ne strinjajo se, da so meje pomembne za ohranjanje tradicij (78,5 % proti) in večinoma se ne strinjajo z izjavo, da so nacionalne meje nepomembne (62,5 % se ne strinja).

 

Interpretacija sekcije varnost

Udeleženci se ne strinjajo, da je svoboda v njihovi državi odvisna od nacionalne obrambe (80,5 %) in so deljeni v odnosu do trditve, da je varnost v njihovi državi zagotovljena lahko le z združitvijo z EU (60,2 % se jih strinja).

 

STALIŠČA DO SFU

Udeleženci so v tej sekciji določali stopnjo strinjanja z trditvami, ki se tičejo identitete (ali čutijo vez s SFU-jem, če se na SFU počutijo slišane in sprejete, če se na SFU počutijo doma, če imajo občutek, da jih sošolci in profesorji spoštujejo, ali menijo, da je SFU evropska univerza in ali jim je pomembno, da je njihova univerza evropska), kontakta (ali so v stiku s študenti drugih podružnic SFU-ja, in če, katerih*, ali bi radi, da se organizira več izmenjav med podružnicami, in če, v kakšni obliki*, ali menijo, da bi moral SFU obstajati tudi v drugih državah, in če ja, kje*, ali se strinjajo, da je kulturna diverziteta pomembna za njihove strokovne kvalifikacije, in ali menijo, da bi na SFU morali več debatirati o Evropi in njihovi domači državi), in politike (ali menijo, da bi morala SFU aktivno sodelovati v politični debati o EU, ali si želijo, da bi bili politični strahovi in tesnoba med študijem naslovljeni večkrat, ali menijo, da politični problemi na SFU nimajo mesta in kakšno vlogo bi po njihovem SFU morala igrati v času družbene krize*).

*Modro obarvano besedilo označuje vprašanja odprtega tipa, ki v končnem poročilu SFUrope še niso bila kvalitativno obdelana.

 

Interpretacija sekcije identiteta

Udeleženci se v veliki meri strinjajo s trditvijo, da se čutijo povezani s SFU (80,2 %), velika večina (86 %) se jih na SfU počuti slišane in upoštevane, večina se jih na SFU počuti doma (75,7 %), skoraj vsi s strani drugih študentov doživljajo spoštljiv odnos (96,6 %), prav tako s strani profesorjev (96,6 %), za večino je SFU evropska univerza (81,6 %), delijo pa se v odnosu s trditvijo, da jim ni pomembno, ali študirajo na evropski univerzi (59,9 % se ne strinja, 41,1 % se strinja).

 

Interpretacija sekcije kontakt

Udeleženci v veliki večini niso v stiku s študenti drugih podrućnic SFU (67,9 % nikoli, le 5,4 % redno), tisti, ki so kdaj v stiku z drugimi podružnicami, največkrat navajajo berlinsko (n=12) in dunajsko podružnico (n=21),  velika večina si želi več izmenjav med podružnicami (91,1 %), v veliki večini menijo, da bi moral SFU obstajati tudi v drugih državah (91,7 %), prav takšni večini je kulturna diverziteta pomembna za profesionalne kvalifikacije ( 92,6 %), mnenja o tem, ali bi morali na SFU več govoriti o EU, se delijo (54,7 % za, 45,3 % proti), rahla večina pa jih meni, da na SFU ne bi bilo treba več govoriti o njihovi domači državi (57,3 %).

 

Interpretacija sekcije politika

Udeleženci se razlikujejo v mnenju, ali bi morala SFU aktivno sodelovati pri politični debati o Evropi (57 % za, 43 % proti), v večini menijo, da bi se morali politični strahovi tekom študija večkrat nagovarjati (64,2 % za), večina pa se jih ne strinja, s trditvijo, da na SFU ni prostora za politično debato (74,7 %).

 

DODATNA VPRAŠANJA

Udeleženci so v tej sekciji določali stopnjo strinjanja z izjavami, ki niso bile uvrščene v prejšnje tri kategorije vprašalnika.

Izjave: »strah me je, da Evropa ne more sprejeti vseh priseljencev«, »versko pokrivanje bi moralo biti prepovedano zaradi nevarnosti, ki jo implicira pokrivanje«, »pogosto se mi zdi politična korektnost nadležna«, »verjamem, da bi moralo biti število priseljencev omejeno, ker ti zvišajo prevalenco zločinov«, »neprijetno mi je, ko vsakodnevno slišim ljudi okoli sebe govoriti v tujem jeziku«, »ne moti me živeti v soseski, kjer živi veliko tujcev«, » ne verjamem, da imajo imigracije negativni vpliv na narodno kulturo«, »mislim, da bi moralo biti vsem dovoljeno izražati svojo religijo v vsakdanjem življenju«, in »mislim, da bi na univerzi vsakemu moralo biti dovoljeno izraziti svojo religijo«.

 

Interpretacija sekcije dodatna vprašanja

Nekatere udeležence je strah, da Evropa ne bo mogla sprejeti vseh priseljencev (62,2 %), nekatere pa ne (37,8 %), velika večina jih meni, da pokrivanje ne bi smelo biti prepovedano ( 75,4 %), delijo se v mnenju, da je politična korektnost pogosto nadležna (42,7% se strinja, 57,3 % pa ne), velika večina (80 %) se jih ne strinja, da bi morali priseljevanje omejiti zaradi korelacije s porastom kriminala, od tega se jih 36,4 % s tem močno ne strinja, prav tako močno se udeleženci ne strinjajo z izjavo, da jim je neprijetno, če v vsakdanjem življenju slišijo ljudi govoriti v tujih jezikih (90,8 % se jih ne strinja, od tega 53,3 % močno ne strinja), večine ne moti živeti v okraju z veliko tujci (76,8 %), prav tako ne verjamejo, da imajo imigracije negativen vpliv na kulturo narodov (77 %), močno zastopajo mnenje, da bi v vsakdanjem življenju vsem moralo biti dovoljeno izraziti svojo religijo (88 %), prav tako na univerzi (77,9 %).

 

ZAKLJUČEK

IZVLEČKI

Udeleženci raziskave so se na trditve o narodni identiteti, stališčih do Evropske Unije, notranjih in zunanjih mejah ter priseljencih generalno odzivali po profilu liberalno usmerjenega človeka. Študentje so pozitivno naravnani do priseljevanja in odprtih meja, narodna identiteta jim je pomembna, vendar to dejstvo ne izključuje odprtosti za globalizacijo in svetovljanske nazore. Študija ni primerjalne narave, zato zaradi odsotnosti kontrolne skupine težko delamo zaključke, kakšna stališča o teh temah imajo študentje v primerjavi s kontrolno skupino. Na izjave o stališčih do SFU-ja so se udeleženci generalno odzivali s pozitivno naravnanostjo do SFU-ja ter družno želeli več povezovanja med podružnicami.

POMISLEKI

Raziskava je rezultate prikazala zelo generalizirano, saj je sestavljena iz izjav s štirimi stopnjami strinjanja in le nekaj odprtih vprašanj, ki bi lahko bolje raziskala stališča študentov in motive za ta stališča. Raziskavo bi se dalo obdelati podrobneje, saj je pri nekaterih trditvah pomemben kontekst, na primer pri trditvi, če se subjekt počuti kot Evropejec – kar nekaj udeležencev raziskave ni bilo evropskega porekla. Kontekst je prav tako pomemben pri evalvaciji rezultatov izjav o stališčih do SFU-ja in dobro bi bilo preiskati, katere narodnosti so tisti študentje, ki se na SFU ne počutijo slišani in spoštovani.

NADALJNJI KORAKI

V načrtu je kvalitativna obdelava odgovorov na odprta vprašanja v raziskavi; ta se bo zgodila v obliki delavnic na posameznih podružnicah. Nato bi bilo dobro še enkrat interpretirati kvantitativne rezultate v intersekciji s kvalitativnimi. Rezultati so odlična podlaga za morebitno razpravo na nivoju podružnic, še bolje pa, da tudi na mednarodnem nivoju na srečanju v začetku novembra v Avstriji. Dobro bi bilo kvantitativni del vprašalnika še podrobneje analizirati, saj po obdelavi rezultatov vznikajo nekatera vprašanja.

 

VIRI

SFUrope Report, (Avgust 2020).

 

Avtorica: Anja Longyka

Mentorica: Marta Jenko

Naslovna fotografija: corinna-krPixabay