Zapri meni
enrolment
Vpis in informativni dnevi 2017/18

Magisterij psihoterapevtske znanosti

Magistrski študij psihoterapevtske znanosti temelji na dodiplomskem študiju in služi poglobljenem osvajanju teorij, metodike in zgodovine psihoterapije, splošnih in specifičnih znanj o diagnozah in potekih duševnih motenj in o konceptih njihove obravnave. Študij posreduje podrobna znanja temeljnih znanosti nevrobiologije, nevroznanosti, družboslovnih in socialno filozofskih tem.

Stopnja študija in akademski naziv

Študij poteka na magistrski ravni. Koncept študija je načrtovan tako, da poleg izpolnjevanja zahtev za akademsko izobrazbo zadosti tudi zahtevam Evropske zveze za psihoterapijo (European Association for Psychotherapy EAP) in s tem omogoči magistrantom, ki so uspešno zaključili študij, pridobitev Evropske diplome iz psihoterapije

Študenti zaključijo študij z nazivom: Magister/a psihoterapevtske znanosti oz. Magisterium in Psychotherapy Science.

Študij se izvaja po določilih Visokošolskega transnacionalnega izobraževanja, tako da diplomantke in diplomanti dobijo avstrijske diplome. Ker se študij izvaja na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana), ki je v Sloveniji akreditiran visokošolski zavod, ENIC NARIC upošteva te diplome kot javno veljavne tudi v Sloveniji.

Trajanje in obseg študija

Študij predvidoma traja štiri semestre.

Zaradi specialističnega dela predmetnika (psihoterapevtski pristop) se študij v primeru 4-letega specialističnega študija podaljša za dva semestra – v tem primeru se študent krije stroške dodatnega leta spec. študija v obsegu 13 KT.

Študij se lahko podaljša za dodatna dva semestra tudi v primeru če študent za izdelavo magistrske naloge potrebuj več časa. V tem primeru študent nima dodatnih stroškov.

Število kreditnih točk: 120

Struktura in časovni potek študija

Študij poteka po shemi izrednega študija ob koncih tedna (petek 16:00 – 20:00, sobota 9:00 – 18:00 in z občasnimi dodatnimi termini, npr. med tednom popoldne ali ob nedeljah) v okviru predavanj, vaj, seminarjev in projektnega dela.

 

Praktični del predmetnika študenti opravijo v dneh, ko ni organiziranih predavanj, vaj in seminarjev.

Študij lahko poteka tudi ob delu.

Pogoji za vpis študentov in merila za sprejem

 V študijski program 2. stopnje psihoterapevtske znanosti se lahko vpiše:

  1. Kdor je končal študijski program prve stopnje s področja psihoterapevtske znanosti.
  2. Kdor je končal študijski program prve stopnje z drugega področja (tudi v tujini). Kandidat mora pred vpisom opraviti še s pravilnikom SFU Ljubljana določene študijske obveznosti iz akreditiranega programa prve stopnje psihoterapevtske znanosti.

Na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je kandidat opravljal, in drugih dokazil o osvojenih kompetencah, Komisija za študijske in študentske zadeve SFU Ljubljana kandidatu določi dodatne študijske obveznosti glede na predpisan diferencialni program.

 

Vpisnih mest za 2. stopnjo je 30, vendar se Komisija za študijske in študentske zadeve SFU Ljubljana lahko s posebnim sklepom odloči za povečanje vpisnih mest.

 

Vsak kandidat za študij, ki  prihaja z drugih študijskih programov, po prijavi opravi tridnevni (petek – nedelja) uvodni seminar, ki poteka pod vodstvom izkušenih psihoterapevtov v obliki skupinske psihoterapije. Psihoterapevt, ki vodi seminar, lahko presodi, da posamezni kandidat potrebuje dodatni individualni razgovor. 

Uvodni seminarji in sprejemni individualni pogovori potekajo med junijem in septembrom vsako leto. Vsak kandidat v roku enega tedna po uvodnem seminarju prejme obvestilo o tem, da je sprejet v program oz. da mora opraviti še dodatni razgovor ali poslati manjkajoče dokumente (glej dokument Splošni pogoji za vpis).

Študijski program

Teoretična tematska težišča

Teorija temeljnih znanosti

V okviru tega bo posredovano aktualno stanje raziskav na področju nevrobiologije, nevroznanosti, kakor tudi diferencirano psihiatrično in psihološko znanje. Študenti bodo obdelali družboslovne in socialno filozofske teme.

Pripadajoči moduli: 

  • Teorija temeljnih znanosti

Teoretični koncepti v psihoterapiji

Gre za poglobljen študij specifičnih konceptov in teorij različnih psihoterapevtskih pristopov. To tematsko težišče posreduje podrobna znanja o psihoterapevtskih osebnostnih teorijah, duševnih motnjah in sicer tako z vidika posamezne metode, kot tudi diferencialno preseganje mej metod oz. pristopov. Slike duševnih motenj so obravnavane iz vidika celovitega družbenega konteksta.

Pripadajoči moduli:

  • Teoretični koncepti v psihoterapiji

Klinični koncepti v psihoterapiji

To tematsko težišče se ukvarja s koncepti klinične uporabe psihoterapevtskih strategij in tehnik, načrti obravnave ter temeljito s psihoterapevtsko diagnostiko in oceno.

Pripadajoči moduli:

  • Klinični koncepti v psihoterapiji

Metodologija

Za doseganje zadostne kompetentnosti, za zastavljanje, razvijanje in interpretiranje empiričnih vprašanj bodo posredovana poglobljena znanja iz kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja, kakor tudi primerjalno psihoterapevtsko raziskovanje in znanstveno delo. Bistveni del študija velja psihoterapevtskemu raziskovanju. Zato bodo študenti poglabljali in tudi prakticirali (npr. na podlagi video-analize) temeljna teoretska metodološka znanja. Prav tako imajo študenti možnost sodelovanja pri tekočih projektih raziskovalnih skupin na fakulteti.

Pripadajoči moduli:

  • Metodologija

 

Na prakso vezana tematska težišča

Osebna izkušnja

Pomemben sestavni del študijskega programa je osebna izkušnja oz. osebnostna rast, ki je potrebna za razvoj kompetentne psihoterapevtske drže. Organizirane učne enote za osebno izkušnjo se izvajajo deloma skupinsko, deloma individualno eksterno. Obseg skupinske izkušnje kot tudi internih in eksternih seminarjev določajo učitelji posameznih pristopov.


Na splošno velja pravilo: osebno izkušnjo naj se opravi pri drugih učiteljih kot ostali predmeti, da se izključi dodatna odvisnost z zahtevami pri drugih predmetih.

Vsak študent mora v času študija na obeh stopnjah opraviti skupno vsaj 250 ur osebne izkušnje, od tega (v organizaciji fakultete) 130 ur opravi v obliki skupinske psihoterapije.

Pripadajoči moduli:

  • Osebna izkušnja

Klinična uporaba psihoterapije – za pridobitev in preizkušanje praktičnih znanj

Del prakse, predpisane v študijskem načrtu, se opravlja eksterno v psihiatrični ustanovi (ambulanti ali stacionarni). Zahteve do ustanove, kjer študent izvaja prakso, sledijo iz učnih vsebin in cilja izobraževanja:

Učne vsebine in cilj izobraževanja:

  • spoznavanje velikih psihiatričnih bolezenskih slik: psihoze (shizofrenije, blodnjave motnje), organske psihoze, motnje povezane s psihotropnimi substancami, afektivne motnje, nevrotične motnje, osebnostne in vedenjske motnje;
  • aktivno opazovanje pri vizitah, pri pogovorih o anamnezi, diagnostiki in diferencialni diagnostiki;
  • sodelovanje na strokovnih konzilijih za posvetovanje o načrtih obravnav;
  • sodelovanje pri vodenju dokumentacije pacientov;
  • sodelovanje pri vsakdanji timski rutini ustanove, kjer se izvaja prakso.

V psihiatrični ustanovi vsak študent opravi 140 ur prakse.

 

Interna praksa v fakultetni ambulanti
Študent naj razvija sposobnost, da pridobljene veščine in znanje prenese in uporabi pri konkretnih svetovalnih in terapevtskih situacijah. To bo omogočeno postopoma pod strokovnim vodstvom vodje ambulante in supervizorjev v dveh korakih:

  1. Z aktivnim opazovanjem, seznanjanjem z delom ambulante, vodenjem uvodnih razgovorov
  2. S samostojnim delom pod supervizijo.

Za evalvacijo teoretično pridobljenih in praktično uporabljenih znanj ter za vodenje in korigiranje študentov pri njihovem praktičnem delu so organizirana spremljevalna supervizijska srečanja in praktični seminarji.

V fakultetni ambulanti vsak študent opravi 140 ur (1. korak) in 630 ur (2. korak), pri čemer lahko študent po 100 urah samostojnega dela pod supervizijo ostale ure (530) opravlja tudi izven fakultetne ambulante, a pod redno supervizijo.

Vsak študent mora nabrati vsaj 150 ur supervizije za svoje psihoterapevtsko delo.

Zaključni izpit in zaključno diplomsko delo

Ob zaključku izobraževanja je potrebno izdelati magistrsko nalogo in opraviti zaključni izpit. Magistrska naloga je sestavljena iz znanstvenega in praktičnega dela. Po pridobitvi pozitivno ocenjenega magistrskega dela s strani mentorja, se študent prijavi na zaključni izpit, kjer poleg zagovora diplomskega dela odgovarja še na vprašanja iz vnaprej izbranega področja.