Zapri meni
enrolment
Vpis in informativni dnevi 2017/18

Bakalavreat psihoterapevtske znanosti

Ta študijski program predstavlja osnovni študij na prvi stopnji, torej osnove psihoterapevtske znanosti. Študij posreduje znanstvene osnove zdravega in patološkega biopsihosocialnega razvoja človeka, diagnostiko zdravih in bolezenskih pojavov, dosežke nevroznanosti pomembne za psihoterapijo, osnove znanstveno utemeljene psihoterapevtske obravnave življenjsko pogojenih bolezenskih slik – ob upoštevanju psiholoških, medicinskih, socioloških in antropoloških dimenzij. Z osnovnim študijem študenti spoznajo osnove raziskovalnih metod in etične, pravne, ekonomske in družbene okvire, ki so pomembni za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti. Da bi študent dosegel cilj študija, mora poleg tega razviti tudi sposobnost reflektirajoče prakse, ter refleksije in razvoja lastne osebnosti.

Stopnja študija in akademski naziv

Študij poteka na bakalavreatski ravni. Koncept študija je načrtovan tako, da omogoči diplomantom in diplomantkam, ki so uspešno zaključili študij, vpis na drugo stopnjo študija psihoterapevtske znanosti.

Diplomantke in diplomanti zaključijo študij z nazivom: Bakkalaureus/Bakkalaurea psihoterapevtske znanosti (BA pth.) oz. Bakkalaureat in Psychotherapy Science.

Študij se izvaja po določilih Visokošolskega transnacionalnega izobraževanja, tako da diplomantke in diplomanti dobijo avstrijske diplome. Ker se študij izvaja na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana), ki je v Sloveniji akreditiran visokošolski zavod, ENIC NARIC upošteva te diplome kot javno veljavne tudi v Sloveniji.

Trajanje in obseg študija

Študij traja šest semestrov, možno je podaljšanje študija za en semester, če študent za izdelavo diplomske naloge potrebuj več časa.

Število kreditnih točk: 180

Struktura in časovni potek študija

Študij poteka po shemi izrednega študija ob koncih tedna (petek 16:00 – 20:00, sobota 9:00 – 18:00 in z občasnimi dodatnimi termini, npr. med tednom popoldne ali ob nedeljah) v okviru predavanj, vaj, seminarjev in projektnega dela.

Praktični del predmetnika študenti opravijo v dneh, ko ni organiziranih predavanj, vaj in seminarjev.

Študij lahko poteka tudi ob delu.

Pogoji za vpis študentov in merila za sprejem

V  študijski program prve stopnje fakultetnega študija psihoterapevtske znanosti se lahko vpiše:

  1. 1.a. kdor je opravil maturo,
    1.b. kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature (psihologije ali tujega jezika, v kolikor ta ni bil del poklicne mature),
    1.c. kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program;
  2. kdor je opravil sprejemni razgovor s članom sprejemne komisije in se je udeležil trodnevnega sprejemnega seminarja. Kandidat bo sprejet, če to podpre član sprejemne komisije in vodja seminarja;
  3. kdor ima dovolj dobro znanje angleščine.

 

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a. in c. izbrani po kriteriju doseženih točk splošnega učnega uspeha v tretjem in četrtem letniku (40% točk) in splošnega učnega uspeha pri maturi oziroma poklicnem izpitu (60% točk). Kandidati iz točke b. pa bodo izbrani glede na splošni uspeh pri poklicni maturi (40% točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40% točk) in uspeh pri izpitu iz maturitetnega predmeta (20% točk).

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

 

Vpisnih mest je 50, vendar se Komisija za študentske zadeve FPZ SFU lahko s posebnim sklepom odloči za povečanje vpisnih mest.

 

Vsak študent po prijavi opravi tridnevni (petek – nedelja) uvodni seminar, ki poteka pod vodstvom izkušenih psihoterapevtov v obliki skupinske psihoterapije. Psihoterapevt, ki vodi seminar, lahko presodi, da posamezni kandidat potrebuje dodatni individualni razgovor. 

Uvodni seminarji in sprejemni individualni pogovori potekajo med junijem in septembrom vsako leto. Vsak kandidat v roku enega tedna po uvodnem seminarju prejme obvestilo o tem, da je sprejet v program oz. da mora opraviti še dodatni razgovor ali poslati manjkajoče dokumente (glej dokument Splošni pogoji za vpis).

Študijski program

Uvod v študij psihoterapije

Ta modul je na začetku študijskega programa in študentom osvetli pojem psihoterapevtske znanosti ter jim da vpogled v vsebine študija psihoterapije kot  poklica in kot znanstvenega področja.

Pripadajoči modul:

  • Osnove psihoterapevtske prakse: psihoterapija kot znanost in kot samostojen poklic

 

Glavne teoretične teme

Teorije temeljnih znanosti

Študenti dobijo osnovna znanja o telesnih funkcijah, tako da lažje razumejo kompleksne povezave med telesom in psihosocialnim okoljem. Spoznajo splošne temelje iz psihologije in psihološke diagnostike, psihiatrije in medicinske terminologije, psihofarmakologije in rehabilitacije.

Pripadajoča modula:

  • Osnove psihologije
  • Osnove medicine

Teoretični koncepti v psihoterapiji

Študenti se seznanijo s teoretičnimi psihoterapevtskimi koncepti, njihovim zgodovinskim razvojem in z razvojem psihoterapevtskih šol. Prav tako se seznanijo s psihoterapevtskimi teorijami osebnosti, splošnimi psihoterapevtskimi teorijami o boleznih in zdravju ter s koncepti o skupinah in skupinski dinamiki.

Pripadajoči modul:

  • Zgodovina psihoterapije

Klinični koncepti v psihoterapiji

Študenti se seznanijo s psihoterapevtskimi strategijami in psihosocialnimi intervencami v kliničnem delu. Spoznajo osnove za psihoterapevtsko vodenje pogovora.

Pripadajoči modul:

  • Osnove psihoterapevtske prakse: Prakseologija - Znanje in veščine za ravnanje

Raziskovalna metodologija

Da bi razvili sposobnosti za empirično raziskovanje, v katerem morajo postavljati raziskovalna vprašanja, oblikovati hipoteze in interpretirati, se študentje seznanijo z običajnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi statističnimi metodami, prav tako pa spoznajo osnove teorije znanosti in epistemologije.

Pripadajoči moduli:

  • Metodologija

Zakonski in družbeni okvirji opravljanja poklica, izobraževanja in raziskovanja

Za razliko od Slovenije je v Avstriji opravljanje psihoterapije kot samostojnega poklica zakonsko urejeno, psihoterapevtsko zdravljenje pa ima svoje mesto v sistemu zdravstvenega varstva. Zato je nujno, da študentje osvojijo temeljno znanje o socialnem zavarovanju in o vprašanjih oskrbe ter relevantnih pravnih vprašanjih.

Psihoterapevtska znanost mora bodisi kot raziskovalna dejavnost ali pa kot terapevtska, svetovalna, mediatorska in supervizorska dejavnost ustrezati visokim etičnim zahtevam. Zato morajo študentje osvojiti znanja o osnovnih etičnih vrednotah, pravicah in dolžnostih.

Pripadajoči modul:

  • Družbeni okvirji psihoterapije

 

Težišča prakse

Osebna izkušnja

Pomemben sestavni del študija je osebna izkušnja (oz. delo na sebi, osebnostna rast), ki je nujna za razvoj konstruktivne svetovalne in psihoterapevtske človeške drže. Študenti morajo biti pripravljeni na visoko stopnjo introspekcije in refleksije. Učne enote za osebno izkušnjo se deloma odvijajo v skupini,  najkasneje v 4. letniku  pa tudi individualno v okviru psihoterapevtskega pristopa, ki ga študent izbere.

Vsak študent mora v času študija na obeh stopnjah opraviti skupno vsaj 250 ur osebne izkušnje, od tega (v organizaciji fakultete) 130 ur opravi v obliki skupinske psihoterapije.

Pripadajoči modul:

  • Osebna izkušnja

Klinična uporaba psihoterapije – za osvojitev in preizkušanje praktičnega znanja

Pomemben del študija je tudi postopno osvajanje znanj in veščin za ravnanje. Študentje opravljajo prakso v ustanovah in organizacijah, ki nudijo psihosocialno pomoč.

Evalvacija študentovih teoretičnih znanj in praktičnih veščin poteka v okviru študijskih enot supervizije. V okviru supervizije učitelji tudi vodijo in popravljajo študente v njihovem procesu teoretičnega in praktičnega učenja.

Vsak študent na prvi stopnji študija opravi 480 ur psihosocialne prakse.

 

 

Zaključni izpit in zaključno diplomsko delo

Ob zaključku izobraževanja je potrebno izdelati diplomsko delo in opraviti zaključni izpit. Po pridobitvi pozitivno ocenjenega diplomskega dela s strani mentorja, se študent prijavi na zaključni izpit, kjer poleg zagovora diplomskega dela odgovarja še na vprašanja iz vnaprej izbranega področja.