Zapri meni
enrolment
Vpis in informativni dnevi 2017/18

Sistemska psihoterapija

Uraden naziv psihoterapevtskega pristopa: Sistemska psihoterapija

Trajanje programa: 4 leta oz. 8 semestrov

Naziv ob zaključku: sistemski psihoterapevt

Kandidati, ki bodo opravili študij psihoterapevtske propedevtike in specialistični študij SP, bodo lahko to uveljavili za pridobitev Evropske diplome iz psihoterapije, ki jo podeljuje EAP.

 

Opis pristopa 

Sistemska družinska terapija je bila od petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja ime za skupino družinsko terapevtskih pristopov, ki so jih ob metodoloških in teoretičnih razlikah povezovale temeljne ideje o družinah in tem, kako jim pomagati pri razvijanju želenih sprememb. Te skupne ideje ali konceptualna izhodišča bi lahko imenovali sistemski koncepti.

Na podlagi teh konceptov se je od osemdesetih let področje dela razširilo tudi na terapijo s posamezniki, pari in skupinami, kar je privedlo do razvoja novih konceptov in teorij. Tako se glede na spremenjene in dopolnjene sistemske teorije in prakse vedno bolj uveljavlja ime sistemska psihoterapija (SP).

SP  je močno pripomogla k razvoju psihoterapije. Razvila je nove modele terapevtske prakse in vplivala na novo držo (naravnanost) terapevtov do klientov. V zadnjih petindvajsetih letih se je sistemski pristop razširil po vsem svetu na številnih področjih psihosocialne pomoči in je postal del standarda. V zdravstvu je primeren tako za ambulantno kot tudi za stacionarno obravnavo celotne palete duševnih motenj. Omenimo pet  značilnosti SP, ki so pripomogle k evoluciji psihoterapevtske prakse in psihosocialne pomoči:

(1) vključevanje klientovih pomembnih bližnjih v obravnavo,

(2) upoštevanje in vključevanje socialnega konteksta,

(3) usmerjenost k virom,

(4) odprtost in dostopnost za kliente z različnimi pričakovanji,

(5) premik poudarka od patogeneze k salutogenezi in salutodinamiki.

Predavatelji

Mag. Miran Možina, dr. med., spec. psihiater, psihoterapevt, vodja študija

Doc. dr. Lea Šugman Bohinc, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

As. Marino Kačič, univ. dipl. socialni delavec, psihoterapevt

Mag. Mojca Kramer, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

Mag. Damjan Slabe, prof. zdravstvene vzgoje, psihoterapevt

Dr. Leonida Kobal, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

Mag. Marjana Velikanje, univ. dipl. soc. del, psihoterapevtka

Mag. Julijana Florjančič Kristan, univ. dipl. soc. del, psihoterapevtka

Katarina Možina, univ. dipl. soc. del, psihoterapevtka

Dr. Miha Černetič, univ. dipl. psiholog, psihoterapevt

Mateja Škorc, univ. dipl. psiholog, psihoterapevtka

Mojca Močnik Bučar, dr. med., spec. psihiatrije, psihoterapevtka

Dinko Štajduhar, dr. med., spec. psihiater, psihoterapevt

Dr. Gerda Mehta, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

Branko Petris, dr. med., spec. psihiater, psihoterapevt

Ilinka Serdarević, dr. med., psihoterapevtka

Inka Miškulin, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

Robert Duras, dr. med., spec. psihiater, psihoterapevt

Dr. Graham Barnes, univ. dipl. teolog, psihoterapevt

Bernhard Trenkle, univ. dipl. psiholog, psihoterapevt

Prof. dr. Günter Schiepek, univ. dipl. psiholog in psihoterapevt

Kyriaki Polychroni, univ. dipl. psihologinja in psihoterapevtka

Dr. Nevena Čalovska, univ. dipl. psihologinja in psihoterapevtka

Dr. Matthias Mende, univ. dipl. psiholog, psihoterapevt

 

Poleg teh učiteljev sodelujejo tudi gostje, priznani psihoterapevti iz Slovenije in tujine.

Vodja pristopa in kontakt

Kontakt in vodja pristopa: mag. Miran Možina, dr. med.

E-naslov: miranmozinaslo@gmail.com

Telefon:  +386 (0)41 748 812

 

Za vse nejasnosti glede študija kot osebnih dilem, povezanih s študijem, ki jih ne morete razrešiti s svojimi učitelji ali na študentskem referatu, se lahko vedno obrnete na vodjo pristopa.