sl
Kategorija:
Ambulanta
Objavljeno: 15. 03. 2022

Predstavitev knjige Zakaj spimo

Zakaj spimo

Veliko zanimivega branja je bilo napisano na temo spanja, a tako dobro, kot se je tega lotil dr. Matthew Walker v knjigi Zakaj spimo, še nisem zasledila. Avtor je vodilni svetovni strokovnjak za raziskave spanja, profesor nevroznanosti in psihologije v Berkeleyju, direktor laboratorija za spanje ter nekdanji profesor psihiatrije na Harvardski univerzi. S pričujočo knjigo smo malo bližje odgovorom: čemu spimo, za kaj je spanje dobro in kako naj spimo, da bomo zdravo živeli? Pomembno se mi zdi, da se zavedamo, da tretjino življenja prespimo in da je knjiga dobrodošla za vsakogar izmed nas. Avtor piše v razumljivem jeziku in podaja nova odkritja o pomenu moči spanja in sanj. Knjiga je izšla leta 2019 v založbi Mladinska knjiga in je velik doprinos k razumevanju spanja.

 

Zakaj spimo 

Knjiga je razdeljena na štiri dele. Avtor poudarja, da je odločitev bralca, kako se lotiti branja. Lahko jo bere kot celoto, po kazalnem vrstnem redu, ali pa posamično, po lastnem vzgibu in ne bo zgubil ničesar na pomenu.

V prvem delu se dr. Matthew Walker loteva vprašanj; kako se spanje spreminja skozi naše življenje in kako bi morali spati. Pravi, da ima rad spanje in obvezno spi osem ur na dan. Ljubi vse kar spanje je, ljubi njegovo moč in ta ljubezen ga navdihuje že dvajset let njegove raziskovalne kariere.

O tem ali želimo spati ali biti budni, odločata dva poglavitna dejavnika. Prvi je signal, ki ga oddaja naša štiriindvajseturna ura, ki je globoko v možganih in drugi dejavnik je kemična snov, ki nastaja v možganih in ustvarja spalni pritisk. Ravnotežje med tema dvema dejavnikoma narekuje naše spanje.

Možgani uporabljajo dnevno svetlobo in so usklajeni z dnevno orbitalno mehaniko planeta. Uporabljajo pa tudi druge zunanje iztočnice; hrano, vadbo, temperaturne spremembe in celo družabne stike. Mati narava pa nas je različno programirala, kar pa ima velik smisel v evolucijskem kontekstu. Namreč, obstajajo nočne sove in jutranje ptice. Tako se je ohranila preživitvena varnost v plemenih, nekateri so spali, drugi so bili čuvaji. Pleme je bilo varno.

V drugem delu bralec spoznava dobre in slabe plati spanja. Avtor raziskuje koristi spanja za telo, možgane, dobro počutje in zdravje in prav tako pojasnjuje nezadostno spanje, ki pelje v bolezni.

Večina globokega spanja NREM poteka zgodaj ponoči in omogoča boljšo ohranitev spominov v primerjavi z večino spanja REM in rahlega spanja NREM, ki poteka pozno ponoči. Anatomski dialog, ki ga med spanjem NREM vzpostavita hipokampus (predel možganov, ki ima vlogo pri utrjevanju spominov med spanjem) in skorja, je vzajemen. Tako se včerajšnji spomini premaknejo iz hipokampusa v dolgotrajen dom v skorji. Včerajšnji doživljaji so varno shranjeni in ves naslednji dan spravljamo nove informacije. Spanje ponoči nenehno predeluje informacijsko zgradbo možganov. Tudi spanje podnevi, če gre za 20 minutni spanec, lahko vsebuje dovolj spanja NREM, da pripomore k posodobljeni zbirki spominov. Avtor spodbuja, da se izkoristijo moči spanja, kot npr., da lahko spanje po učenju okrepi spomin in prepreči pozabljanje.

Tretji del je namenjen znanstvenemu pojasnjevanju sanj. Avtor skozi proces učenja in razlag odgovori na dva vprašanja: kaj se dogaja v možganih sanjajoče osebe in ali je nadzorovanje sanj zares mogoče? Podrobno spregovori o tem, da je sanjanje kot nočna terapija in pomirjajoči balzam, na drugi strani pa ustvarjalni inkubator, ki rešuje in dešifrira probleme.

Avtor nenehno spodbuja, da je ključ do uspeha pri reševanja problemov v vsebini sanj. Spomin tistih, ki dobro spijo je veliko boljši. Sanjanje metaforično primerja s pronicljivim izpraševalcem, ki se loti analize in rezultate spretno umešča v kontekst preteklih dogodkov, ki gradijo bogastvo pomena. Dotakne se tudi lucidnosti sanj, ki se zgodijo v trenutku, ko se oseba zaveda, da sanja. Poudarja, da več kot 80 odstotkov ljudi nima te sposobnosti lucidnih sanjačev, ki lahko nadzorujejo kdaj in kaj bodo sanjali.

Zadnje poglavje v knjigi pa je namenjen tistim, ki imajo motnje spanja in se bojujejo z nespečnostjo. Z nezadostno sposobnostjo za spanje se vedno bolj sooča današnja sodobna družba.

Kronična nespečnost je pogosta motnja in je dvakrat pogostejša pri ženskah kot pri moških. Določeno vlogo ima genetika, staranje in številni sprožilci. Spanje lahko motijo zunanji dejavniki, kot so premočna svetloba ponoči, neustrezna temperatura, tobak, uživanje kofeina, alkohol. To so zunanji vplivi, ko jih odpravimo, bo spanje boljše. Najpogostejši sprožilci pa so psihološki; tesnoba, skrbi in  čustvena stiska. Ti dejavniki nam kradejo spanec in če smo še bolj natančni; kakovosten spanec preprečuje preveč dejavno simpatično živčevje in povišane ravni spodbujajočega hormona kortizola, adrenalina in noradrenalina.

Raziskovalec spanja dr. Matthew Walker v tem obsežnem delu knjige ponuja razlage, možnosti in načine pomoči, ki pa jih na koncu strne v zaključek »Dvanajst nasvetov za zdravo spanje«. Pričujoča knjiga je darilo spanju, darilo za vsakega izmed nas, da krepimo in spodbujamo to kar nam je dala mati narava, da uporabimo.

 

Avtorica: Cvetka Cvet Hosta, študentka specialističnega študija sistemske psihoterapije SFU Ljubljana. 

 

Vir: Walker, M.  (2019). Zakaj spimo. Ljubljana: Mladinska knjiga.

 Naslovna fotografija: Pixabay