Jungovska analitična psihologija
Človek skozi življenje stremi k uresničenju samega sebe – da se individuira in da najde ravnotežje med različnimi nasprotji znotraj sebe. Če/ko mu uspe, najde svoj notranji mir. Psihoterapevt se ne postavlja nad klienta, pač pa je zgolj spremljevalec njegove psihe na poti do njene uresničitve.
Cilj psihoterapije je stik s svojim notranjim bistvom, uravnoteženo življenje na vseh življenjskih področjih, torej ne popolnost, ampak polnost naše psihe.
Pogosto uporabljamo simboliko iz sanj, pravljic ali bolezenskih simptomov, da bi razumeli bistvo psihičnega neravnovesja v posamezniku. Tako uporabljamo analizo sanj, pravljic, terapijo z mivko, umetnost, avtentično gibanje in podobne tehnike, da se približamo pomenu simbolov klientove psihe. Bogat vir naših informacij je delo s transferom in kontratransferom Redkeje uporabljamo tudi aktivno imaginacijo, kjer v simboliko aktivneje posegamo s pomočjo aktivne domišljije.
V primeru depresije klientu postavljamo vprašanja, namenjena ugotavljanju, kje v nezavednem se zadržuje ali je vkleščena njegova življenjska energija. S počasnim ozaveščanjem se ta življenjska energija vrača zavestnemu egu, ki pridobiva na moči in volji ter motivaciji v vsakdanjiku.
V terapiji se pričakuje aktivnost klienta in njegova zavesta odločitev k spremembi. Terapevt zagotovi varno in zaupno okolje za terapevtski odnos, vendar o sebi ne govori, pač pa omogoča različne projekcije, ki mu pomagajo k boljši zaznavi in občutenju dejanske težave klienta.
Terapevtska ura običajno traja 45-50 min, predlagano je vsaj 1x tedensko ali 1x na 14 dni. Pri jungovski analizi ne gre za tipično psihoanalitično ležanje na kavču, ker se zahteva aktivnost in budnost klienta tekom analize.
Proces traja zelo različno, odvisno od posameznika. Trajanje določa vsebina težav klienta, nedvomno pa ji botruje globina procesa. Skozi proces se sprožajo močna čustva, zato tu ne gre za kratkoročni ampak bolj dolgoročni proces z določeno stopnjo transformacije.
Najpogosteje gre za individualno terapijo, vendar se dela tudi partnerska, družinska in skupinska terapija.
Jungovska analitična psihologija lahko pomaga pri različnih nevrozah (depresijah, paničnih napadih, nespečnosti, žalovanju, izgorelosti, odvisnostih, travmah in post-travmatskih motnjah, občutkih izgubljenosti oz. osamljenosti), mejnih motnjah kot tudi psihozah. Pomembno pa je, da klient terapevta začuti, da bi z njim lahko prehodil določeno pot.
Od drugih pristopov se ločujemo predvsem v večjem poudarku na sanjah in občutkih, tudi kolektivnih vsebinah, zanima nas globina teh pomenov. Čeprav imajo prednost asociacije klienta, ko so le-te pri klientu izčrpane, terapevt klienta izobraževalno sprašuje o morebitnih drugih pomenih določenega simbola iz zgodovine, kulture, verske dediščine, kar imenujemo amplifikacija. Na komplekse gledamo kot nekaj vsakdanjega, kar nas sili v delovanje. Vsi jih imamo, a če ne delamo na njih, imajo kompleksi nas.
