sl
Kategorija:
Ambulanta
Objavljeno: 03. 07. 2018

Psihosocialna podpora bolnikom in njihovim svojcem

srce

RANLJIVOST V ODNOSIH IN ŽIVLJENJU

 

V bližnjih odnosih smo medsebojno povezani in odvisni od odzivov drugih. Drug pred drugim smo ranljivi, ko sobivamo v stvareh, ki se nam dogajajo.

Bližnji odnosi nam dajejo moč in ljubezen, učijo nas skrbi zase, hkrati pa so ogledalo, kdo smo – zase in za druge. Ravno zaradi te izpostavljenosti in povezanosti pa se v njih velikokrat ne zmoremo pokazati. Sploh je to težko za področja in izkušnje, kjer nas je kaj ranilo ali prestrašilo. Ne vemo, kako bi sami to povedali in/ali kako bo drugi to sprejel.

Navadno smo to navajeni reševati sami, naučili smo se samozadostnosti ali življenja brez ranljivosti in potreb.

To še posebej velja ob preizkušnjah, kot sta bolezen ali izguba – celotno dogajanje vpliva tako na bolnika/bolnico, kot na partnerja, družino in svojce. Ponavadi se v prvi meri zdravljenje osredotoča na telesno raven in povrnitev moči v okviru zdravstvenega sistema. Vendar pa IZKUŠNJA BOLEZNI VPLIVA NA VSE NAS, daljnoročnih posledic in sprememb, ki jih prinese na vseh nivojih, pa se velikokrat ne zavedamo, ali pridejo do nas šele z zamikom. Le-to lahko zelo obremeni odnose.

 

 SKUPINE ZA SVOJCE

 

Ravno zato je Europa Donna v sodelovanju s psihoterapevtsko ambulanto SFU Ljubljana v lanski jeseni pričela s programi psihosocialne podpore za bolnice in njihove svojce, kot del aktivnosti znotraj programa ROZA. Ti programi so sofinancirani s strani Ministrstva za zdravje in se bodo izvajali v letih 2017-2019. Nastali sta dve obliki pomoči in sicer skupina za svojce (v katero se vključujejo svojci, partnerji in pari) (o)zdravljenih bolnic/bolnikov ter skupina za žalujoče svojce, torej tiste, ki so katerega od svojih izgubili zaradi raka. Obe skupini vodijo izkušeni psihoterapevti, ena je že zaključena, druga se zaključuje, izvedle pa se bodo še tri, za vse udeležence so brezplačne.

 

KAKO ODPRETI VAREN PROSTOR ZA POGOVOR

 

Najprej je zagotovljena zaupnost. Skupine so male, do 10 udeležencev, ki so stalni, v času 3-mesečnega delovanja se srečujejo 1x tedensko po 2h. Namen takšne pomoči je podpreti posameznika in odnose tam, kjer boli, odpreti prostor za pogovor ali razmišljanje o vseh spremembah, prilagoditvah, izgubah, izzivih in spoznanjih, ki jih ta življenjska preizkušnja prinese in prinaša meni, nam in nama ter usmerjanje v prihodnost ter pozitivno.

 

Prostor je za vse, teme so okvirne, posamezniku pa omogočajo nežen vpogled v situacijo:  Kaj moram izžalovati ali sem že? Česa se bojim? Kaj lahko izboljšam? Kako se lahko povežem, na kaj oprem? Kaj potrebujem? Kam se želim usmeriti v življenju? Teme na skupini niso vnaprej določene, so pa predlagane, prilagajajo se udeležencem.

Skupina nudi podporo in varen prostor, smo ljudje ob ljudeh in kljub različnosti se nam v iskrenem pogovoru odpira drugačno razumevanje sebe in drugega, prihaja do novih uvidov, idej, rešitev, veliko pa je tudi smeha, spoštovanja drug drugega in njegovih poti/odločitev. NASTAJA NOV PROSTOR ZAME, kjer vidim sebe in svoje odnose, življenje v novi luči,

v večjem sprejemanju, imam VEČ MOČI IN IZBIR.

 

IZKUŠNJA UDELEŽENCEV SKUPINE ZA PARTNERJE IN PARE

 

„Zelo smo se ujeli že na prvem srečanju, prav zaradi tega menim, da smo se vsi odprli in si izmenjevali misli in občutke.“

„Skupina mi je pomagala, da sem spoznala s strani drugih partnerjev in para, da se soočajo s podobnimi problemi, dobila nekaj odgovorov, kako se oni soočajo s tem in dobila upanje, da težave sčasoma minejo in pridejo boljši časi.“

„Precej se je spremenil najin odnos s partnerjem: na nevtralnem področju sva spregovorila o določenih tematikah in slišala kaj razmišlja drugi. Partner me sedaj sliši in razume, kaj mu govorim. Odnos se je izboljšal, saj ni več molčanja, tihe maše več dni, sproti razčiščujeva konflikte, ni več toliko napetosti. Partner je bolj razumevajoč obziren, sedaj se tudi bolj zaveda resnosti bolezni, a ostaja pozitiven.“

 

S KAKŠNIMI OBČUTKI ODHAJATE IZ SKUPINE?

 

„S pozitivnimi, dobrimi.“

„Z mešanimi, z veseljem, ker mi je skupina pomagala in sem marsikaj predelala, odnesla, in z obžalovanjem, ker se zaključuje in bi lahko obdelali še kakšno tematiko.“

„Dober občutek, ker sem partnerki izpolnil pričakovanja.“

„Zelo dobrimi. Žal mi je le, da nisem obiskoval česa podobnega, ko je bila bolezen bližje.“

 

BI SKUPINO PRIPOROČILI DRUGIM?

 

„Da, če si iskren in se prepustiš, lahko veliko daš in tudi dobiš od skupine.“

„Seveda – da ugotovimo, da nismo sami v takih trenutkih in situacijah.“

„Bi. Menim, da je skupina zelo koristna za vsakogar, ki ima izkušnjo s to boleznijo – pomaga marsikaj bolje razumeti.“

„Da. Ker jim bo obisk in sodelovanje pomagalo pri razumevanju posledic bolezni na fizično in čustveno počutje, posledično na vpliv na odnose.“

 

ODNOSE SE DA OBLIKOVATI

 

Čeprav smo to obliko pomoči terapevti ponudili prvič, smo se kot ljudje močno povezali in kljub razlikam med nami ugotovili, da vsi čutimo žalost, veselje, hrepenenje, bolečino in olajšanje na podoben način. Odnosov se vedno znova učimo znotraj odnosov, nikoli ni prepozno, da si v njih ustvarjamo večjo varnost.

Kot odrasli smo sami odgovorni za to, da čim bolj iskreno, pristno in ranljivo vstopamo vanje, tudi s svojo ranjenostjo. Potem so odnosi tisti, ki dajejo večjo varnost in oporo, nam pomagajo skozi vse pasti in danosti življenja ter nam življenje delajo polnejše, ustvarjajo dom v nas in med nami.

 

VKLJUČITEV V SKUPINO

Pred vstopom v skupino se zbirajo prijave. Če bi se želeli vključiti ali imate vprašanja, se obrnite na dr. Tino Rahne Mandelj, zakonsko in družinsko terapevtko, koordinatorico programa: tina.rahne@gmail.com; 068 19 89 31.

 

Piše: Dr. Tina Rahne Mandelj, zakonska in družinska psihoterapevtka

Naslovna fotografija: Pexels