Close Menu
Category:
Ambulanta
Objavljeno: 06. 11. 2019

Možgani- razlike in podobnosti med spoloma

Moški in ženski možgani

Že na začetku študijske poti me je navduševalo delo z najmlajšimi. Še vedno rada opazujem njihovo igrivost, iskrenost, otroško nedolžnost in igro. Iskreno povedano, sem nad načinom igre vedno znova navdušena. Mojo pozornost najpogosteje pritegnejo razlike med načinom igranja pri deklicah in dečkih.

Delo v vrtcu mi je to opazovanje omogočilo tudi bolj natančno in od blizu. Opazila sem, da se deklice praviloma igrajo v skupinicah v enem izmed izbranih kotičkov. Skrbno si razdelijo vloge in se v polnosti predajo igri, ki je pogosto usmerjena k skrbi za dojenčka in/ali hišnega ljubljenčka, kuhanju, nakupovanju, lepotičenju… Dečki pa bolj aktivno zavzemajo prostor in se po njem gibajo. Najpogosteje v rokah nosijo igrače, s katerimi lahko merijo moč z ostalimi pripadniki istega spola.

Ravno zgoraj opisano dogajanje me je spodbudilo k razmišljanju in spraševanju, od kod tovrstne razlike v vedenju. Ali je to posledica vzgoje, ki smo je deležni kot pripadniki določenega spola? Ali pa gre za v možganih »zapisane« razlike?

Moški in ženski možgani se razlikujejo že od trenutka spočetja naprej. Moška celica ima Y, ženska pa ne. Ta pomembna razlika se začne v možganih zrcaliti že zelo zgodaj. Komaj osem tednov po spočetju začnejo drobcena moška moda proizvajati dovolj testosterona, ki možgane preplavi in spremeni njihovo strukturo. Testosteronsko zgrajeni moški možgani ne stremijo k enakemu povezovanju kot ženski (Brizendine, 2010).

Pomembno se mi zdi izpostaviti dejstvo, da je več ko 99 % moškega in ženskega genskega zapisa popolnoma enakega. Od trideset tisoč genov v človeškem genomu je manj kot enoodstotno odstopanje med spoloma resnično majhno. Ampak prav ta en odstotek vpliva na vse celice v telesu – od živcev, ki beležijo užitek in bolečino, do nevronov, ki prenašajo zaznave, misli, občutke in čustva. Moški možgani so približno za 9 % večji od ženskih, vendar to nikakor ne pomeni, da imajo moški višje umske zmogljivosti, kot so to napačno predpostavljali vse do 20. stoletja. Tako moški kot ženske imajo enako število možganskih celic, le da so te celice pri ženskah bolj zgoščene, saj so nameščene v manjši lobanji (Brizendine, 2007).

Ena izmed poglavitnih razlik med moškimi in ženskimi možgani je, da so ženski možgani bolj dovzetni za empatijo, medtem ko imajo moški večjo sposobnost sistematičnega mišljenja. Razlike so posledica bioloških in družbenih dejavnikov. Pomembno je upoštevati, da so bili geni, ki temeljijo na spolnih razlikah, izbrani, ker so izboljšali verjetnost preživetja in reprodukcije posameznika. Hkrati so študije dvojčkov pokazale, da je pri sposobnosti empatije in tudi sistematičnega mišljenja pomembna dedna komponenta (Baron-Cohen, 2003).

Ženske možgane odlikujejo predvsem govorne spretnosti, zmožnost povezovanja, razbiranje čustev ter nadarjenost za miritev sporov. Kot primer za zgoraj navedene značilnosti bom uporabila dogodek, ki se je zgodil v vrtcu. Deklice, imenovala jih bom Maja, Teja in Anja, so se po zajtrku odpravile k igri. Teja, ki si je v hierarhiji med deklicami priborila (naj)višjo in vodilno funkcijo, je razdelila vloge. Oblikovala se je majhna skupnost, ki je delovala sinhrono, vse dokler se k igri ni želela priključiti še četrta deklica. Teja se je hitro razjezila in deklico odslovila. Deklica se je žalostno umaknila stran od skupine. Teja je želela nadaljevati z igro, a ji pogled na žalostno vrstnico ni dal miru. Pravzaprav je tudi ugotovila, da jim v igri manjka kužek. Odhitela je do deklice, se ji opravičila in jo povabila k igri.

V tem primeru gre za preplet vseh pomembnih dejavnikov – govorne sposobnosti, globokega povezovanja, razbiranja čustev in nadarjenosti za miritev sporov. Govorne sposobnosti, ki se razvijejo prej kot pri dečkih, so bile deklicam v pomoč pri deljenju vlog in postavljanju pravil v njihovi mali skupnosti in tudi pri komuniciranju. Preko igre so se hitro povezale in vstop novega člana so doživljale ogrožajoče. A ker so uspele razbrati čustva deklice, ki je bila žalostna, ker se ni smela z njimi igrati, so se odločile, da ji dajo priložnost. Njena žalost, ki so jo prepoznale, je vplivala na njihov sprejemajoč odziv.

Deklice se rodijo z večjim zanimanjem in potrebo po zrenju v obraze kot dečki. Poplava testosterona, ki ga doživijo dečki v maternici, skrči središča za komunikacijo, opazovanje in obdelavo čustev. Dečki veliko raje kot povezovalni jezik uporabljajo akcijo. Ne zmenijo se za to, da se utegnejo zaplesti v spor. Tekmovalnost je nekaj prirojenega in testosteronsko zgrajeni možgani ne stremijo k povezovanju na enak način kot dekliški. Raziskave so pokazale, da so motnje, zaradi katerih ljudje ne morejo vzpostavljati socialnih odnosov, osemkrat pogostejše pri dečkih kot pri deklicah. Znanstveniki so prepričani, da tipične moške možgane, ki imajo samo en kromosom X, med razvojem preplavi testosteron in jim s tem okrni družbene spretnosti (Brizendine, 2007).

Narava zagotovo najmočneje vpliva na spolno pogojeno vedenje, a nikakor in pod nobenim pogojem ne gre zanemariti pomembnosti stika z drugimi, ki prav tako spreminja povezave med nevroni in možganskimi tokokrogi. Barva glasu, dotik in besede starša ali skrbnika vplivajo na organizacijo dojenčkovih možganov in vplivajo na otrokovo različico resničnosti. Znanstveniki si še vedno niso enotni, v kolikšni meri je mogoče preoblikovati možgane, ki nam jih je dala narava. A kakorkoli že, pomembno se je zavedati, da na naše možgane vplivata narava in okolje, ki se pri razvoju nerazdružljivo prepletata.

Piše: Leja Mikić, študentka podiplomskega študija psihoterapevtske znanosti, specializantka psihoanalitične psihoterapije

 

 

Viri in literatura

Baron-Cohen, S. (2003). The essential difference: the truth about the male and female brain. New York: Basic Books.

Brizendine, L. (2007). Ženski možgani. Ljubljana: Modrijan.

Brizendine, L. (2010). Moški možgani. Ljubljana: Modrijan.

Viri slik: Pixabay