Zapri meni
enrolment
Vpis in informativni dnevi 2017/18

Magisterij psihoterapije otrok in mladostnikov

Študenti magistrskega študija psihoterapije otrok in mladostnikov  se bodo usposobili za psihoterapevtsko delo z otroki, mladostniki in njihovimi starši v skladu s sodobnimi strokovnimi in znanstvenimi trendi, prav tako bodo razvili raziskovalne veščine ter se usposobili za znanstveni diskurz na tem področju.

(program je v postopku akreditacije na avstrijskem Svetu za akreditacijo)

Splošno

Psihoterapija otrok in mladostnikov zahteva posebna znanja, ki so nujno potrebna za učinkovito psihoterapevtsko delo iz naslednjih razlogov:

  • Terapevt in pacient sta si manj enakovredna kot pri psihoterapiji odraslih.
  • Psihoterapevti otrok in mladostnikov morajo biti zato „večjezični“: morajo biti sposobni uporabljati oblike komunikacije, ki so primerne starosti in razvojnim posebnostim, torej tudi neverbalne oblike izražanja (na primer igranje, risanje, barvanje…), v verbalni komunikaciji pa morajo znati uporabljati tudi simboliko in metafore (na primer delo s pravljicami in zgodbami).
  • Otroci in mladostniki so bolj kot odrasli odvisni od svojega ožjega in širšega socialnega okolja. Zato morajo razni vidiki odnosov med psihoterapevtom in otrokovimi bližnjimi zaupnimi osebami najti svoje mesto v psihoterapiji otrok in mladostnikov.

Psihoterapevti otrok in mladostnikov si morajo pridobiti multidisciplinarna in od posameznih psihoterapevtskih pristopov neodvisna temeljna znanja, na njih pa potem dograditi specifična znanja povezana s pristopom. Tako morajo imeti psihoterapevti otrok in mladostnikov multidisciplinarno osnovno znanje na področju telesnega, čustvenega, kognitivnega in socialnega razvoja. Poznati morajo specifična vprašanja iz otroškega in mladostniškega obdobja in kakšne motnje v razvoju se lahko pojavijo.

Študij psihoterapije otrok in mladostnikov se poleg posebnih teoretičnih znanj že v okviru multidisciplinarnega osnovnega znanja osredotoča na posebnosti prepletajočih se odnosov med psihoterapevtom za otroke in mladostnike ter odraslimi zaupnimi osebami, povezanimi z otroki in mladostniki, ter tako ostaja v neposredni povezavi s temeljnimi vprašanji, osredotočenimi na okvir obravnave pacienta.

Ravno tako kot psihoterapija za odrasle tudi psihoterapija otrok in mladostnikov ni “enotna psihoterapija”, temveč se je oblikovala specifično v okviru različnih psihoterapevtskih šol. Zato morajo biti psihoterapevti otrok in mladostnikov sposobni upoštevati, povezovati in integrirati različne psihoterapevtske šole oz. pristope.

Stopnja študija in akademski naziv

Študij poteka na magistrski ravni. Koncept študija je načrtovan tako, da poleg izpolnjevanja zahtev za akademsko izobrazbo zadosti tudi zahtevam Evropske zveze za psihoterapijo (European Association for Psychotherapy EAP) in s tem omogoči magistrantom, ki so uspešno zaključili študij, pridobitev Evropske diplome iz psihoterapije

Študenti zaključijo študij z nazivom: Magister/ra psihoterapije otrok in mladostnikov (Master of Arts). Študij se izvaja po določilih Visokošolskega transnacionalnega izobraževanja, tako da diplomantke in diplomanti dobijo avstrijske diplome. Ker se študij izvaja na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana), ki je v Sloveniji akreditiran visokošolski zavod, ENIC NARIC upošteva te diplome kot javno veljavne tudi v Sloveniji.

Diplomantke in diplomanti tega študija so usposobljeni za psihoterapevtsko delo z otroki, mladostniki in njihovimi starši po najnovejših znanstvenih spoznanjih in za znanstveni pristop do različnih strokovnih področij.

Trajanje in obseg študija

Študij praviloma traja štiri semestre, s tem da je možno podaljšanje študija za dva semestra (pri tem ni dodatne šolnine), če je za izdelavo magistrske naloge potrebno več časa.

Število kreditnih točk: 120

Struktura in časovni potek študija

Študij poteka po shemi izrednega študija ob koncih tedna (petek 16:00 – 20:00, sobota 9:00 – 18:00 in z občasnimi dodatnimi termini, npr. med tednom popoldne ali ob nedeljah) v okviru predavanj, vaj, seminarjev in projektnega dela.

Študij je organiziran po modularnem sistemu, večina teoretičnih predavanj je urejena po sklopih.

Mogoče je opravljati tudi delni program ( 2 ali 4 semestre); študenti po zaključenih dveh semestrih prejmejo potrdilo o opravljenih vsebinah, ovrednotenih s kreditnimi točkami.

Študij lahko poteka tudi ob delu.

Pogoji za vpis študentov in merila za sprejem

V študijski program 2. stopnje psihoterapije otrok in mladostnikov se lahko vpišejo:

  1. Diplomantke in diplomanti prve ali druge stopnje psihoterapevtske znanosti.
  2. Kdor je končal študijski program prve stopnje z drugega področja (tudi v tujini). Kandidat mora pred vpisom opraviti še s pravilnikom SFU Ljubljana določene študijske obveznosti iz akreditiranega programa prve stopnje psihoterapevtske znanosti.

Na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je kandidat opravljal, in drugih dokazil o osvojenih kompetencah, Komisija za študijske in študentske zadeve SFU Ljubljana kandidatu določi dodatne študijske obveznosti glede na predpisan diferencialni program.

 

Pred vpisom v magistrski študij morajo imeti kandidati opravljene obvezne vsebine prve stopnje in najmanj en letnik v določenem psihoterapevtskem pristopu.

Obvezne vsebine psihoterapevtske znanosti v obsegu 50,5 KT so iz naslednjih predmetov: Psihoterapevtska znanost (7 KT), Osnove psihologije (7,5 KT), Osnove medicine (23 KT), Raziskovalne metode (1,5 KT) KT), Osnovni principi psihoterapevtske prakse (11,5 KT). Poleg tega mora študent opraviti prakso v ustanovah, ki nudijo psihosocialno pomoč, v obsegu 480 ur, supervizijo prakse v obsegu 20 ur ur in osebno izkušnjo v obsegu 50 ur.

Najmanj en letnik v določenem psihoterapevtskem pristopu lahko kandidati opravijo v okviru SFU Ljubljana ali v društvih in inštitutih, ki nudijo izobraževanje v skladu s kriteriji Evropske zveze za psihoterapijo.

 

V delni študijski program psihoterapije otrok in mladostnikov se lahko vpišejo:

  1. diplomantke in diplomanti medicine, zdravstvenih, humanističnih in družboslovnih diplomskih ali magistrskih študijskih smeri.

Komisija za študijske in študentske zadeve SFU Ljubljana na podlagi prošnje kandidata upošteva že pridobljena znanja in prakso in sestavi individualni program obveznih vsebin oz. diferencialnih izpitov.

 

Vsak kandidat za študij, ki  prihaja z drugih študijskih programov, po prijavi opravi tridnevni (petek – nedelja) uvodni seminar, ki poteka pod vodstvom izkušenih psihoterapevtov v obliki skupinske psihoterapije. Psihoterapevt, ki vodi seminar, lahko presodi, da posamezni kandidat potrebuje dodatni individualni razgovor. 

Uvodni seminarji in sprejemni individualni pogovori potekajo med junijem in septembrom vsako leto. Vsak kandidat v roku enega tedna po uvodnem seminarju prejme obvestilo o tem, da je sprejet v program oz. da mora opraviti še dodatni razgovor ali poslati manjkajoče dokumente (glej dokument Splošni pogoji za vpis).).

Študijski program in predmetnik

Praktično usposabljanje

Psihoterapevtska praksa mora obsegati najmanj 600 ur dela z otroki in mladostniki ter njihovimi svojci, pri čemer mora biti najmanj 150 ur dela s svojci. Za to prakso morajo študenti dobiti najmanj 150 ur supervizije.

Pri tem delu s svojci mora biti najmanj 70 do 80 ur takih, ki jih študent opravi s svojci otroka ali mladostnika, ki je pri njem v obravnavi, preostale pa s svojci otroka ali mladostnika, ki ga obravnava drugi psihoterapevt.

Opravljenih mora biti najmanj 450 psihoterapevtskih seans z otroki oz. mladostniki. Od tega mora biti najmanj 150 ur z otroki mlajšimi od 11 let in najmanj 150 ur z mladostniki starejšimi od 11 let, starost klientov pri preostalih urah pa lahko študent izbere sam.

 

V vsakem primeru morajo psihoterapevtske seanse potekati pri 400 urah vsaj enkrat tedensko. Pri nadaljnjih urah je lahko pogostnost seans poljubna.

Študenti se lahko za opravljanje psihoterapevtske prakse vključijo v Ambulanto SFU Ljubljana, ki ima tudi enoto za psihoterapijo otrok in mladostnikov pod pogoji, ki jih določa vodstvo ambulante.

Pred zaključnim diplomskim izpitom morajo študenti opraviti tudi najmanj 250 ur osebne izkušnje, pri čemer se upošteva osebna izkušnja, ki so jo pridobili v okviru splošnega študija psihoterapevtske znanosti in/ali v okviru izobraževanja iz psihoterapevtskega pristopa.

Zaključni izpit in zaključno diplomsko delo

Ob zaključku izobraževanja študent izdela magistrsko nalogo in zaključni izpit. Magistrska naloga je sestavljena iz znanstvenega in praktičnega dela. Po prejetju pozitivne ocene magistrskega dela s strani mentorja pridobi kandidat pravico do zaključnega izpita, na katerem odgovarja še na vprašanja iz vnaprej izbranega izbirnega področja.