sl
enrolment
Vpis in informativni dnevi 2018/19

Skupinska psihoterapija

 

Če hočeš potovati hitro, pojdi sam, če hočeš priti daleč, potuj v skupini.

(Afriški pregovor)

 

Znotraj Ambulante SFU potekajo različne oblike skupinskega dela. To so lahko terapevtske ali podporne skupine, enkratne delavnice, skupine za samopomoč, odvisno od potreb in dogovorov njihovih članov.

 Skupinski proces je plod terapevtskega dela in dejavnik terapevtskih učinkov. Opazujemo ga skozi razvoj skupinske dinamike. Najpomembnejši zdravilni dejavnik, ki se razvije v skupinskem procesu je kohezija. V skupini se poveča samosprejemanje, občutek lastne vrednosti, občutek večje samostojnosti v odnosu do (resničnega) sebe in drugih. Komunikacija postane bolj odprta in neposredna, ob problemih pa je manj izogibanja, več sprotnega reševanja težav in sprejemanja odločitev (Praper, 2013).

 

Zakaj skupinska psihoterapija?

Skupinska psihoterapija predstavlja mikrokozmično sliko zunanjega sveta in nam hkrati ponuja možnost, da raziščemo in naslovimo različne teme. Namenjena je določeni populaciji, ki jo druži sorodna tema ali izkušnja. Za razliko od individualne terapije, se člani v skupinski terapiji srečujejo tudi z odzivi, mišljenji in pogledi drugih članov skupine, tako kot v vsakodnevnem življenju. Strahovi in fantazije, da so naši problemi edinstveni in nerešljivi se s pomočjo skupine razblinijo, saj z velikim olajšanjem ugotovimo, da lahko imajo tudi drugi podobne težave, kot mi, da prepoznajo naše probleme in nas tudi razumejo.

 

Terapevtske in podporne skupine

Primeri terapevtskih skupin: skupina za mlade mamice, skupina za ljudi z obsesivno-kompulzivno motnjo, skupina za ljudi s tesnobno motnjo, skupina za svojce obolelih za rakom, skupina za starše otrok s posebnimi potrebami...

 

Cilji terapevtske skupine:  

 

  • Vzpostaviti zaupne odnose znotraj skupine,
  • Nuditi pripadnost, oporo, ki temelji na načelu zaupnosti,
  • Premagati strah in sram pred govorjenjem o občutljivih temah pred skupino,
  • Pomagati normalizirati situacijo: pogovor ob drugih omogoča sočutje, razumevanje, nove rešitve.

 

V skupinski psihoterapiji se pogosto pojavi 9 učinkov:

 

  • Občutek večje sprejetosti, čustvene podpore in pripadnosti,
  • Večji altruizem, občutek lastne pomembnosti drugim
  • Univerzalizacija, občutek, da so individualne težave pogosto skupne težave,
  • Intelektualizacija, pripravljenost za učenje in razumevanje
  • Kontrola realnosti, preverednotenje osebnih konstruktov, konfliktov, frustracij in čustvenih odzivov,
  • Obvladovanje transferja, preteklih občutkov,
  • Večja interakcija med člani skupine, priložnost za izmenjavo,
  • Vloga gledalca s kančkom psihoterapevtske vloge,
  • Ventilacija, možnost sprostitve napetosti (Praper, 2013).