sl
enrolment
Vpis in informativni dnevi 2018/19

Partnerska psihoterapija

Partnerski odnos je intenziven človeški odnos v katerem se partnerja zavedno in nezavedno predstavita v vseh svojih aspektih. Včasih lahko izgubimo sebe v iskanje tistega, ki nas bo sprejel v naši nepopolnosti. To pogosto ustvarja konflikte tam, kjer bi moral biti varen prostor za osebnostni razvoj. Ko se partnerja »ulovita« v začaran krog nerazumevanja, je raziskovanje boljših možnosti sporazumevanja včasih nujno. Psihoterapevtski proces je lahko priložnost za osebni in partnerski razvoj.

 

Partnerska terapija je namenjena parom, s poudarkom na odnosu med njima, obnavljanju povezanosti in zaupanja ter izboljšanju medsebojne komunikacije.

V intimnem odnosu si vsak želi biti ljubljen, sprejet, slišan in razumljen, kar pa postane težko, če med partnerjema ni stika. Kadar naše osnovne potrebe v odnosu niso zadovoljene, postanemo žalostni, razočarani, jezni na partnerja in zagrenjeni, kar lahko vodi v nenehne konflikte in v vse večjo odtujenost ter občutek osamljenosti. Težko je tudi, kadar odnos otežijo različni izzivi in prepreke (nespoštovanje zaveze, nesprejemanje, bolezen, skrb za otroke, neenotnost pri vzgoji, nerazrešeni odnosi s starši ali širšo družino, izgube…)

V terapiji se osredotočimo na vsebino partnerskega odnosa z namenom razreševanja vzrokov in ozadij, ki so pripeljali do aktualnih težav. Hkrati se učimo ohranjati kontakt s partnerjem ob upoštevanju in sprejemanju drugačnosti ter ohranjanju lastne osebnosti. 

Partnerska terapija partnerjema omogoča:

 

  • Lažje razumevanje drug drugega z razumevanjem partnerjevih reakcij.
  • Prepoznati in razumeti vzorce delovanja, zavestno spreminjanje le-teh, kjer je potrebno.
  • Nasloviti težave v odnosu ter kaj se da izboljšati.
  • Spregovoriti o zaupanju, nezvestobi, zavezi.
  • Spregovoriti o skupnem starševstvu.
  • Urejanje medgeneracijskih odnosov, odhodov od doma.
  • Skupno soočanje s travmo.
  • Podporo pri stiski enega od partnerjev.
  • Soočanje z razvojnimi spremembami.
  • Izgradnjo intime: prepoznavanje svojega doživljanja ter ubesedenje težkih in ranljivih tem drug pred drugim.
  • Soočanje z življenjskimi težavami in prilagajanjem na nove življenjske okoliščine.
  • Konstruktivno reševanje konfliktov in ubesedenje svojih potreb, želja, prizadetosti.
  • Nasloviti teme kot so: ločevanje, nasilje, zasvojenost, brezposelnost, če so prisotne.
  • Razumeti medsebojno različnost, se spoštovati, dopolnjevati.
  • Krepitev skupnih področij.

 

Terapevtova vloga je, da z vsakim od partnerjev vzpostavi enakovreden in zaupen odnos, saj to omogoči partnerjema, da v prvi fazi slišita najprej sebe, se pomirita s svojo resnico, jo zato mirneje/odločneje predstavljata drug drugemu, prevzameta svoj del odgovornosti in posledično vzpostavita varno in zaupno navezanost v odnosu.