Kategorija:
SFU Ljubljana
Objavljeno: 12. 02. 2021

Psihologija za vsakogar: Učenje v času karantene - povzetek okrogle mize

knjige

Za okroglo mizo dogodka Psihologije za vsakogar v januarju so sodelovali: dr. Mojca Juriševič, redna profesorica za področje pedagoške psihologije, dr. Sabina Đuvelek, predavateljica na SFU Ljubljana, organizacijska psihologinja ter specialistka za coaching in Zarja Golouh, magistrica psihologije, avtorica priročnika: (M)učenje ali kako preživeti v šoli, ter moderator Urban Braune, študent 3. letnika psihologije na SFU Ljubljana.

Strokovnjakinje so v pogovor vključevale poleg teorije učenja in motivacije tudi svoje lastne izkušnje dela s študenti.

Po besedah profesorice Juriševič je motivacija pojem, kjer so v ospredju psihološki procesi, ki spodbudijo neko vedenje in le to vzdržujejo, usmerjajo vse do trenutka, ko dosežemo določen cilj. Pri študentih je motivacijo lažje razvijati že z vidika njihove izkazane motiviranosti za področje študija. Tu so običajno vključeni notranji razlogi in cilji, ki jih posameznik želi doseči.

Dr. Mojca Juriševič je spomladi 2020 s svojimi študenti izvedla raziskavo na temo učenja, v kateri so preučevali motivacijo študentov v prvem valu epidemije. Rezultati kažejo, da je nekatere izmed sodelujočih študentov karantena motivirala. Ugotovili so namreč, da se precej dobro znajdejo v dani situaciji, so zdravi, živijo v t.i. mehurčku in prihranijo tako s časovnega kot s finančnega vidika.
Drugi del posameznikov vključenih v raziskavo pa je imel težave; pri njih je opažen upad koncentracije in  vztrajnosti, pojavilo se je pogostejše odlašanje s študijskimi obveznostmi,... Torej gre za dve skupini študentov, ki imajo različne motivacijske strukture in vedenjske izzive. Čeprav bi pričakovali, da so posamezniki v obdobju študentskih let precej notranje motivirani, kar pomeni, da imajo precej močne cilje in jih taka situacija ne bi smela tako iztiriti, je realno pričakovati te izjemnosti. Nenazadnje se struktura motivov, ki nas vodijo v določene dejavnosti, spreminja zaradi izpostavljenosti zunanjemu viru strahu in skrbem. To povzroči razporeditev naših potreb, kar se lahko odrazi na področju motiviranosti posameznika. Na drugi strani pa so preučevali študente v jesenskem semestru, ko situacija ni bila več tako trenutna kot spomladi. Študentje so nasploh pokazali pozitivno naravnanost in konstruktivno soočanje. Največkrat je šlo za načrtovanje “kaj narediti v dani situaciji”, najmanjkrat pa je bilo prisotno katastrofiranje zaradi situacije same.

V skladu s kontektualistično teorijo učenja in teorijo Vigotskega nas motivirajo odnosi ne glede na starost. Odnosi nas motivirajo v smislu, da nam je nekaj pomembno, da je nekaj vredno početi. Npr., če to počnejo pomembni drugi, bo to poskušal posameznik tudi sam. Ko je oseba del (študijske) skupine, v njej deli svoja razmišljanja, postavlja vprašanja, izzive in (ne)strinjanje. Takrat se dogaja dinamika, ki je v času karantene ne doživljamo pogosto oz. je le ta precej okrnjena. Socialna izolacija je realen odziv na trenutno situacijo. Gre za to, da se celostno odzovemo na izredne razmere in posledično se lahko pojavljajo težave z motiviranostjo pri opravljanju študija na daljavo.

Sodelujoče strokovnjakinje opažajo razliko med študijem na daljavo in študijem od doma. Ko govorimo o študiju na daljavo so parametri drugačni kot pri študiju od doma. Pri odločitvi za študij na daljavo sta prisotni lastna izbira in odločitev. Posameznik ima primerno opremo in okolje ter ve, v kaj približno se podaja. Pri študiju od doma pa gre za odsotnost izbire. Posameznik je postavljen v dano okolje neprostovoljno in ni nujno, da ima izpolnjene vse pogoje za to. S tem so povezane tako motivacijske, kot tudi druge značilnosti npr. ena izmed teh je kognitivna utrujenost, ki ni zaznana v že izvedenih raziskavah študija na daljavo.

Kognitivna psihologija razlaga, da nas za neko vedenje in učenje motivirajo tri potrebe, ne glede na starost. To so: potreba občutka povezanosti  “nismo sami”, potreba občutka kompetentnosti “verjamemo, da nam bo šlo” in potreba po vlogi, ki nam daje občutek odločanja “smo enakopravni del tega procesa”. Ko so omenjene potrebe zadovoljene, so ustvarjeni pogoji za pričetek akcije. Tu so še drugi dejavniki motiviranosti, kot so interes, korist in smisel.

Na okrogli mizi je tekla beseda o tem, kako izkustveno prilagodit in izboljšat načine učenja v času karantene. Red. prof. dr. Mojca Juriševič, asist. dr. Sabina Đuvelek in Zarja Golouh, mag. psih., na podlagi lastnih izkušenj študentom in učencem predlagajo slednje napotke:

 

  • Osmišljanje učenja in vidiki uporabnosti: “zakaj se nekaj učim, kje je smisel?”, kljub temu da na prvi pogled snov deluje dolgočasno. → to študentu omogoča večjo zavzetost
  • Iskanje možnosti znotraj učenja: “Ali lahko na dani predmet oz. snov pogledam z druge perspektive? Kje mi bo dana snov prišla prav? V katerih primerih? Zakaj je to zame dobro?”
  • Postavljanje nagrad: “Ko se naučim to, počnem nekaj, kar imam rad.” - Stremimo k temu, kaj za posameznika pomeni nagrada, kaj so njegovi interesi
  • V učenje skušamo vpeljati igro in zabavo. Dr. Sabina Đuvelek predlaga, da na prvo stran vsebine posameznega predmeta prilepimo listek z vprašanjem in odgovorom: “Zakaj je to zame dobro?”
  • Kan ban metoda za organizacijo dela, ki vključuje tri kategorije: “to do” (načrtovanje naloge), “doing” (naloga v teku), “done” (opravljena naloga). Metoda je učinkovita za učinkovito doseganje zastavljenih ciljev
  • Počitek in regeneracija nam omogočata, da je učenje učinkovitejše
  • Šport kot del učnega procesa
  • Odmori - vsaj na 45 minut
  • Pogovor s prijatelji oz. bližnjimi o občutkih, ki jih doživljamo ob učenju
  • Postavljanje strukture in rutine: npr. za večjo produktivnost se zjutraj pripravimo, kot da bi šli od doma tudi, če ostanemo tam. Organizacija in uporaba urnika (šport, obroki, učenje, delo, osebni razvoj, druženje,...), menjava lokacije po stanovanju, če je to možno
  • Postavljanje ciljev: tako kratkoročnih kot dolgoročnih, ki naj bodo: realni, specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni, časovno omejeni. → Lahko je cilj že to, da želimo opraviti predmet
  • Strategije načrtovanja dela
  • Strategije elaboracije: “učimo se, da bomo razumeli”
  • Samoregulacija oz. upravljanje s samim seboj. Oviro (snov, ki nam ni blizu) opravimo, ker vemo, kaj nas čaka kasneje (širši pogled). Tu je pomembna že sama priprava na učenje (razmislek o tem, zakaj, kako, kdaj se bomo učili), sprotno spremljanje napredka in spremljanje duševnih in fizičnih potreb ob tem
  • Uporaba miselnega vzorca, ki je po obliki podoben živčni celici. Na ta način je ohranjanje informacije v spominu boljše

Uspešni študentje smo takrat, ko:

  1. Sebe poznamo v vlogi učenca (se zavedamo lastnih sposobnosti, zanimanj, načina učenja)
  2. Poznamo orodja in strategije učenja. Več kot jih poznamo, lažje izberemo nam ustrezne
  3. Ciljno učenje: vemo, kaj od nas naloga zahteva, npr. kaj določen izpit zahteva (ustno/pisno, esejska/kratka vprašanja ipd.)

Cilj profesorjev in študentov je vedno skupen. To je stremenje k temu, da študentje pridobijo čim več znanja, ki predstavlja pomemben dejavnik vsesplošnega blagostanja.

Vir fotografije: Pixabay from Pexels

Povzetek je pripravila: Kaja Ulčar