enrolment
Vpis in informativni dnevi 2018/19
Kategorija:
Ambulanta
Objavljeno: 26. 06. 2018

Supervizija - kaj, kako, zakaj?

žito

Supervizija je proces interakcije, v katerem je vsak udeleženec akutno senzitiven na input in odgovore vsakega drugega (Praper,1999; po Dewald, 1987). Supervizija postaja vse bolj odprt prostor strokovne varnosti in čustvene kreativnosti, ki zahteva kompleksno delo na najrazličnejših področjih terapevtskega, pedagoškega in socialnega dela. S tem pa postaja tudi središče ustvarjanja novih strokovnih pristopov in generiranja znanja, ki ga zahteva delo z ljudmi v sodobnem času (Rožič, 2015).

Cilji tega procesa so:

  • Ozaveščanje latentnega materiala,
  • Pridobivanje izkušenj o lastnem vnosu v terapevtski proces,
  • Urjenje v vlogi psihoterapevta,
  • Izobraževanje (in nenazadnje pridobivanje profesionalne identitete).

Ko želimo podati osnovno shemo različnih supervizijskih modelov, se naslanjamo na t.i. konceptualni zemljevid (Bernard in Goodyear, 2004), ki sta jih razdelila v tri široke kategorije:

  • Modeli, ki temeljijo na psihoterapevtskih teorijah;
  • Razvojni modeli;
  • Modeli socialnih vlog.

V okviru psihodinamske supervizije so se razvili trije modeli:

  • V pacienta usmerjeni klasični model;
  • V terapevta usmerjeni model;
  • Supervizijsko matriko usmerjeni (relacijski) model.

V relacijskem modelu supervizorjeva avtoriteta izvira iz njegove zmožnosti, da sodeluje, reflektira, odigrava in interpretira relacijske teme, ki se pojavljajo v terapevtski ali supervizijski diadi. Avtoriteta izvira iz sposobnosti procesiranja izkušnje, ki se odvija v supervizorju in supervizantu. Supervizor je aktiven udeleženec vzajemnega supervizijskega procesa (Frawley-O Dea in Sarnat, 2001, po Rožič, 2015).

Supervizijo kot način dela lahko uporabljamo kot vir razvijanja kompetenc pri različnih poklicih, še posebej tistih, kjer strokovnjaki delajo z ljudmi.

Supervizija je lahko oblika poklicne refleksije in svetovanja za zagotavljanje kvalitetnejšega poklicnega dela in spodbujanja osebnega razvoja.

Udeleženci s pomočjo supervizije izboljšujejo svoje dosežke na poklicnem področju, pridobivajo boljši vpogled v svoj način komuniciranja in ozaveščajo svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje. Zaradi tega bolje obvladujejo poklicne in osebne izzive, naučijo se postavljati cilje in jih dosegati.

Strokovni delavci v poklicih pomoči so bolj izpostavljeni dejavnikom, ki ogrožajo psihofizično ravnovesje. S supervizijo si strokovni delavec v poklicih pomoči pridobi boljši vpogled, podporo in strokovno vodenje za svoje delo (Klasinc, 2003).

Kadar se za supervizijo odločijo podjetja, katerih skupine razumemo kot sistem, vam lahko usposobljeni psihoterapevti pomagajo pri spremljanju dinamike odnosov v podjetju, pri blaženju konfliktov med zaposlenimi in pri vzpostavljanju uspešnejše komunikacije v podjetju z namenom povečanja produktivnosti podjetja in zagotavljanja ugodnejše delovne klime.

Vzporedni cilji supervizijskih procesov so tudi pozitivno samovrednotenje, pozitivna samopodoba, zmanjšanje izgorevanja in boljši medsebojni odnosi.

 

V letu 2018/19  SFU Ljubljana nov cikel dvoletnega usposabljanja iz supervizije (2018-2020).  Vabljeni k vpisu v izobraževanje!

 

Piše: dr. Silvo Koželj, integrativni psihoterapevt, vodja Ambulante SFU

Foto: MabelAmber, Pixabay