sl
enrolment
Vpis in informativni dnevi 2020/21
Kategorija:
Specialistični študij
Objavljeno: 27. 10. 2020

Mladostniki in droge

Zabava

Droge so snovi, ki zaradi svojevrstne kemične sestave povzročajo spremenjeno delovanje telesa ali naše duševnosti. Psihoaktivne droge vplivajo na mišljenje, čustvovanje in vedenje. Škodljivost drog ni odvisna le od vrste, količine in pogostosti njihovega jemanja, ampak tudi od človeka, ki jih vzame.

 

Uvod

Mladi jemljejo droge zaradi več  razlogov, seveda pa niso pri vseh enaki. Po navadi gre za splet različnih dejavnikov: radovednosti, uporništva, težav pri vključevanju med vrstnike, želje po ugodju, bežanja pred slabim počutjem, in povodov: pritiska vrstnikov, želje po dokazovanju, priložnosti, bolečine... To, kdo bo posegel po kateri vrsti droge, pričel z rednim uživanjem ali postal od nje odvisen je odvisno od številnih dejavnikov tveganja in zaščite. To so dejavniki posameznika (osebnostne značilnosti, stališča in prepričanja, dednost, itn.), medosebni in socialni dejavniki (družina, vrstniki, šola, osebnostne situacije, policija, lokalna skupnost, itn.), dejavniki okolja (družbene norme in ukrepi, mediji, cena, zakonodaja, itn.) in dejavniki drog (lastnosti dovoljenih in nedovoljenih drog, količina droge/odmerek, načini uživanja oziroma poti vnosa, intenzivnost uporabe, kombinacija drog, itn.).

 

Potrebno je dovolj zgodnje prepoznavanje mladostnikov, pri katerih je tveganje za uživanje drog večje. Med dejavnike tveganja štejemo pozitivno družinsko anamnezo glede uživanja kakršnih koli psihoaktivnih snovi, uživanje oziroma neustrezen odnos do uživanja drog, družbo vrstnikov, ki uživajo droge, konflikte v družini in nesposobnost reševanje slednjih, vedenjske motnje, osamljenost, uporništvo, socialne težave, izostajanje iz šole, šolsko neuspešnost, pogosto spreminjanje stalnega bivališča in druge (Kastelic in Mikulan, 2004).

 

Del posameznikov, ki so izpostavljeni drogam, bo postal zasvojen. Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nagrajevalni krog igra pomembno vlogo pri doživljanju ugodja in njegovem kasnejšem ponavljanju. Normalno se aktivira pri hranjenju, spolnosti, športu in podobnem. Mezolimbična dopaminska pot (dopaminske celice v ventralnem tegmentalnem območju, ki se nadaljujejo v nucleus accumbens) naj bi bila ena izmed najpomembnejših pri tem sistemu. Naravni endorfini v tem sistemu povišajo količino dopamina. Droge preko različnih mehanizmov počnejo podobno – intenzivno povišajo raven dopamina v nagrajevalnem sistemu, zaradi česar je le-ta povečano aktiven. Razlika med naravnimi povzročitelji ugodja in drogami je, da so droge veliko močnejši ojačevalci sistema, ter da ugodje prinašajo veliko hitreje. Posledično se možganih pri odvisnosti strukturno in funkcionalno spremenijo in svoje funkcije opravljajo le še v prisotnosti droge.

 

Glede obravnave oseb, ki uporabljajo droge, najnovejše ugotovitve kažejo, da so družinska terapija, kognitivno vedenjska terapija in več-pristopni način, še vedno najučinkovitejše metode zdravljenja. Dodatna farmakoterapija, telesna vadba, čuječnost in v okrevanje usmerjeno izobraževanje, imajo lahko klinično korist. Uveljavljene psihosocialne intervencije ostajajo glavni način zdravljenja (Fadus, Squeglia, Valadez, Tomko, Bryant in Gray, 2019).

 

Značilnosti in pogostost uporabe posameznih drog

Najprej se osredotočimo na tobak. Značilno je, da odrasli redni kadilci večinoma začnejo kaditi v obdobju mladostništva. Približno tretjina do polovica tistih, ki eksperimentirajo s tobakom, napreduje do rednega kajenja. Rezultati raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC - Health Behaviour in School Aged Children) so pokazali, da v Sloveniji vsak enajsti 15-letnik (8,8 %) in vsak peti 17-letnik (19,8 %) kadi tobak vsaj enkrat na teden, večina od teh vsak dan. V obdobju 2002–2018 se je razširjenost tedenskega in dnevnega kajenja znižala med 13-letniki in 15-letniki skupno in pri obeh spolih, z izjemo dnevnega kajenja med 13-letnimi fanti (Jeriček Klanšček, Roškar, Drev, Pucelj, Koprivnikar in drugi, 2019).

Pri uporabi tobaka zasvojenost povzroča nikotin, ki lahko zelo močno zasvoji, podobno kot heroin ali kokain. Med mladostniki o znakih zasvojenosti poroča 20-40 % kadilcev cigaret, cigar in uporabnikov brezdimnega tobaka, med temi so tudi mladostniki, ki še ne poročajo o pogostem kajenju oziroma uporabi tobačnih izdelkov. V obdobju mladostništva lahko izpostavljenost nikotinu moti razvoj možganskih omrežij, ki nadzorujejo pozornost in učenje. Privede lahko do trajnih škodljivih učinkov na miselne sposobnosti, povzroči lahko tudi motnje v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečano impulzivnost ali tesnobnost.

Poleg cigaret mladi v vedno večji meri uporabljajo vodne pipe, ki se pogosto zmotno smatrajo za manj škodljiv izdelek v primerjavi z drugimi tobačnimi izdelki za kajenje.

Zelo popularne so tudi elektronske cigarete, ki so na trgu nekaj več kot deset let in so manj raziskane kot tobačni izdelki. Vemo, da elektronske cigarete vsebujejo številne zdravju škodljive snovi in zato niso neškodljive, poleg tega njihova uporaba pri mladostnikih in mladih odraslih zvišuje tveganje za kasnejše kajenje tobačnih izdelkov.

V zadnjem trimesečju leta 2017 se je na tržišču pri nas pojavil prvi tobačni izdelek, v katerem se tobak segreva, ne gori (angleško "heat-not-burn"). O vsebnosti aerosola ter tveganjih, povezanih z uporabo teh izdelkov, je trenutno na voljo malo raziskav in podatkov, a ti kažejo, da ti izdelki niso brez tveganj za zdravje (Koprivnikar, Zupanič, Lavtar in Korošec, 2018).

 

Če sedaj pogledamo alkohol, raziskave kažejo, da je tvegano in škodljivo pitje alkohola eden od resnih problemov naše družbe. Alkohol je psihoaktivna snov, ki jo otroci oziroma mladi najbolj zgodaj poskusijo. V Sloveniji je po rezultatih raziskave HBSC 2018 bil vsak četrti 15-letnik (26,6 %) in vsak drugi 17-letnik (52,1 %) opit vsaj dvakrat v življenju, vsak sedmi 15-letnik (14,3 %) in vsak četrti 17-letnik (25,9 %) pa pije alkoholne pijače vsaj enkrat na teden (Jeriček Klanšček, Roškar, Drev, Pucelj, Koprivnikar in drugi, 2019).

Pri vsakem človeku je presnova alkohola različna, odvisna od telesne mase, deleža maščob v telesu, želodčne vsebine v času opijanja in številnih drugih dejavnikov. Zanesljivo so mladi zanj dovzetnejši in že pri manjših količinah pride do izrazitih vplivov na vedenje in zavest. Še posebej je problematična pijanost ali akutna zastrupitev z alkoholom, saj alkohol deluje na možgane kot centralni depresor. Poleg tega imajo mladostniki večje posledice zaradi tveganega pitja alkohola na: telesnem področju (glavobol, motnje srčnega ritma, motnje dihanja, vnetje trebušne slinavke, vnetje želodca...), psihološkem področju (slab učni uspeh, upad volje in motivacije, zanemarjanje aktivnosti, težave s spominom in koncentracijo, tvegana spolna vedenja...) in socialnem področju (težave v družinskih odnosih, z vrstniki, učitelji in drugimi, prepiri, pretepi, pobegi od doma, nasilje...). Ustrezen pogovor s starši je prepoznan kot eden izmed pomembnejših preventivnih dejavnikov pri uporabi alkohola mladostnika (Boben, Čebašek Travnik in Sorko, 2014).

 

Uporaba konoplje je med mladimi vedno bolj pereč problem. Raziskava iz leta 2018 je pokazala, da je vsak peti 15-letnik (20,6 %) in skoraj vsak drugi 17-letnik (42,4 %) kadarkoli v življenju uporabil konopljo, v zadnjih 30 dneh pa vsak osmi 15-letnik (12,7 %) in vsak peti 17-letnik (19,7 %). Mladostniki večinoma (55,6 %) zaznavajo, da je konoplja lahko dostopna (Jeriček Klanšček, Roškar, Drev, Pucelj, Koprivnikar in drugi, 2019).

Dolgotrajna redna uporaba konoplje lahko privede do resnih škodljivih učinkov na človekovo zdravje. Ker so učinki kajenja konoplje podobni učinkom kajenja tobaka, pri rednih uporabnikih obstaja večje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, pljučnega in drugih vrst raka. Kadilci so podvrženi kroničnim vnetnim spremembam na dihalih, ki lahko povzročijo kronični bronhitis, pogoste okužbe dihal, kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB) in zmanjšano pljučno zmogljivost. Poleg tega so redni uporabniki konoplje podvrženi večjemu tveganju za pojav motenj zaznavanja in duševnih motenj (anksioznost, psihoza, amotivacijski sindrom, depresija), še posebej, če so v preteklosti že imeli tovrstne težave ali če so te težave prisotne v družini. Dolgotrajna raba povzroči zmanjšanje spomina, koncentracije, sposobnosti učenja ter motivacije za učenje in delo (Vitez in Peloza, 2017).

 

Uporaba drugih prepovedanih drog je med mladostniki zaznana v manjšem deležu. V Sloveniji je kadarkoli v življenju uporabilo drugo nedovoljeno drogo nekaj manj kot 5 %17-letnikov. Med njimi 2 % nove psihoaktivne snovi in 0,8 % 17-letnikov heroin. Med spoloma ni pomembnih razlik v odstotkih uporabnikov heroina in zdravil, pri vseh drugih drogah pa so odstotki pomembno višji med fanti kot dekleti (Jeriček Klanšček, Roškar, Drev, Pucelj, Koprivnikar in drugi, 2019).

Tako imenovane nove psihoaktivne snovi so na tržišču prisotne šele malo časa. To so kemične spojine, ki s svojim učinkom oponašajo delovanje tradicionalnih drog. V glavnem so to sintetični kanabinoidi, stimulansi, halucinogeni in opioidi, ki imajo pogosto večkratni učinek poznanih psihoaktivnih snovi. Problem pri mladostnikih predstavlja njihova lahka dostopnost, pogosta neznana vsebnost in nepoznavanje stranskih učinkov. Vplivajo na centralni živčni in srčno žilni sistem, ter dihala. Poročajo tudi o smrtnih izhodih.

 

Trenutna pozornost raziskovalcev na področju drog je v luči pandemije covida-19. Posamezni objavljeni članki kažejo na povečano uporabo nekaterih drog (predvsem tobaka in kanabisa) med splošno populacijo in med mladimi (Dumas, Ellis in Litt, 2020; Rolland, Hasebaert, Zante, Benyamina, Hasebaert in Franck, 2020; Sun, Li, Bao, Meng, Sun, Schumman in drugi, 2020; Czeisler, Lane, Petrosky, Wiley, Christensen, Njai, in drugi, 2020).

Poleg tega je, glede na zadnje objavljene članke, prepoznano tudi to, da tisti, ki uživajo drogo, spadajo med populacijo z večjim tveganjem za okužbo s covid-19 in za težji potek bolezni. Pri tem je posebej izpostavljeno kajenje (Adrish, Chilimuri, Mantri, Sun, Zahid, Gongati in drugi, 2020; Lopez-Pelayo, Aubin, Drummond, Dom, Pascual, Rehm in drugi, 2020; Jemberie, Stewart Williams, Eriksson, Gronlung, Ng, Blom Nilsson in drugi, 2020; Niles, Gudin, Radcliff in Kaufman, 2020).

 

Zaključek

Živimo v času, ko je mladostništvo vedno bolj povezano z uporabo različnih drog. Zaradi tega je še posebej pomembno krepiti varovalne dejavnike, ki preprečujejo, da bi mladi posegali po drogi in posledično postali odvisni. Mlade varujejo zdrava in stabilna družina, pozitivni starševski vzori, primerne vzgojno-izobraževalne ustanove, zdrava stališča in navade šolskega, delovnega in drugega okolja. Poleg tega je potrebno zdravo ravnotežje med uspešnim delom ter sproščenim in poglobljenim praznovanjem, ki ne zajema uporabo drog. Osebnostne značilnosti, ki delujejo varovalno, so optimizem, empatija, vpogled vase ali poznavanje sebe, intelektualne sposobnosti, samospoštovanje, življenjska usmeritev ali smisel življenja, ter odločnost in vztrajnost. Mladim je potrebno dati možnost izbire in jim ob tem pokazati, kako se soočati s konflikti in težavami njihovega obdobja.

Preprečevanje in zdravljenje odvisnosti sta neobhodno povezana s psihoterapijo. Šele ko oseba preneha jemati droge, pridejo na dan problemi in težave, ki jih je poskušala reševati s pomočjo substance. Pozitivna pot v psihoterapevtskem procesu se prične odvijati, ko pacient drogo zamenja s terapevtskim odnosom.

 

Avtor

Lucija Beškovnik: študentka 3. letnika psihoanalize

 

Viri

Adrish, M, Chilimuri, S, Mantri, N, Sun, H, Zahid, M, Gongati, S in drugi. (2020). Association of smoking status with outcomes in hospitalised patients with COVID-19. BMJ Open Respir Res, 7(1). Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7536635/

 

Boben, D, Čebašek Travnik, Z in Sorko, N. (2014). Pasti odraščanja v alkoholni kulturi: analiza nekaterih ključnih dejavnikov slovenskih osnovnošolcev do alkohola. Društvo žarek upanja, Ljubljana.

 

Czeisler, ME, Lane, RI, Petrosky, E, Wiley JF, Christensen, A, Njai, R in drugi. (2020). Mental Health, Substance Use, and Suicidal Ideation During the COVID-19 Pandemic - United States, June 24-30, 2020. MMWR Morb Mortal Wkly Rep, 69(32), 1049-57. Pridobljeno s https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/69/wr/mm6932a1.htm

 

Dumas, TM, Ellis, W in Litt, DM. (2020). What Does Adolescent Substance Use Look Like During the COVID-19 Pandemic? Examining Changes in Frequency, Social Contexts, and Pandemic-Related Predictors. J Adolesc Health,67(3), 354-61. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7368647/

 

Fadus, MC, Squeglia, LM, Valadez, EA, Tomko, RL, Bryant, BE in Gray, KM. (2019). Adolescent Substance Use Disorder Treatment: an Update on Evidence-Based Strategies. Curr Psychiatry Rep, 21(10), 96. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7241222/

 

Jemberie, WB, Stewart Williams, J, Eriksson, M, Gronlung, AS, Ng, N, Blom Nilsson, M in drugi. (2020). Substance Use Disorders and COVID-19: Multi-Faceted Problems Which Require Multi-Pronged Solutions. Front Psychiatry, 11, 714. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7396653/

 

Jeriček Klanšček, H, Roškar, M, Drev, A, Pucelj, V, Koprivnikar, H in drugi, (2019). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji: izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/hbsc_2019_e_verzija_obl.pdf

 

Kastelic, A in Mikulan, M. (2004). Mladostnik in droga: priročnik za starše in učitelje. Prohealth d.o.o., Ljubljana.

 

Koprivnikar, H, Zupanič, T, Lavtar D in Korošec, A. (2018). Tobačni in povezani izdelki: posledice, razširjenost uporabe in ukrepi. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana.

 

Lopez-Pelayo, H, Aubin, HJ, Drummond, C, Dom, G, Pascual, F, Rehm, J in drugi, (2020). "The post-COVID era": challenges in the treatment of substance use disorder (SUD) after the pandemic. BMC Med,18(1), 241. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7392642/

 

Niles, JK, Gudin, J, Radcliff, J in Kaufman, HW. (2020). The Opioid Epidemic Within the COVID-19 Pandemic: Drug Testing in 2020. Popul Health Manag.Pridobljeno s https://www.liebertpub.com/doi/10.1089/pop.2020.0230?url_ver=Z39.88-2003&rfr_id=ori%3Arid%3Acrossref.org&rfr_dat=cr_pub++0pubmed&

 

Rolland, B, Hasebaert, F, Zante, E, Benyamina, A, Hasebaert, J in Franck, N. (2020). Global Changes and Factors of Increase in Caloric/Salty Food Intake, Screen Use, and Substance Use During the Early COVID-19 Containment Phase in the General Population in France: Survey Study. JMIR Public Health Surveill, 6(3). Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7505683/

 

Sun, Y, Li, Y, Bao, Y, Meng, S, Sun, S, Schumman, G in drugi. (2020). Brief Report: Increased Addictive Internet and Substance Use Behavior During the COVID-19 Pandemic in China. Am J Addict, 29(4), 268-70. Pridobljeno s https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/ajad.13066

 

Vitez, L in Peloza, J. (2017). Konoplja : priročnik za mladinske delavce in voditelje. Brez izgovora Slovenija, Ljubljana.

 

Vir fotografije

Pexels (https://www.pexels.com/photo/people-dancing-inside-building-801863/)