enrolment
Vpis in informativni dnevi 2020/21
Kategorija:
Ambulanta
Objavljeno: 08. 04. 2019

Konji in psihoterapija

Deklica na konju

V petek, 8.3. 2019 sva mag. Karin Bojc in Tamara Kranjc, specializantka sistemske psihoterapije na SFU Ljubljana – Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani izvedli predavanje na temo terapevtskega dela ob podpori konj, z vidika socialne pedagogike, psihoterapije ter z vidika načinov in etičnosti vključevanja konj v procese pomoči. Predstavili sva teoretsko podlago in zgodovino socialno pedagoškega in psihoterapevtskega dela ob podpori konj ter umestili obe področji dela v terapevtska jahanja, ki je na področju Slovenije skupno ime za terapevtske oziroma podporne programe ob podpori konj in se pri nas razvija od zadnjega desetletja 20. stoletja. Terapevtsko jahanje razdelimo na veje: hipoterapija – fizioterapija s pomočjo konja, ergoterapija – delovna terapija s pomočjo konja, psihoterapevtsko jahanje – psihoterapija s pomočjo konja, (socialno/specialno)pedagoško jahanje in voltižiranje – pedagoško/psihološko/socialno pedagoško delo s pomočjo konja in parakonjeništvo – športno rekreativno jahanje in vožnja vpreg oseb s posebnimi potrebami. V nadaljevanju povzemam predvsem moj del predavanja.

Punčka na konju

Slika: Konji z nošenjem na svojih hrbtih, s stikom s toplim in mehkim živim bitjem ter s svojim počasnim dihanjem vzbujajo občutek varnosti, emocionalne naklonjenosti in pomirjajo

»A dog may be a man's best friend, but the horse wrote history.«  (Lahko, da so psi človekovi najboljši prijatelji, a konji so tisti, ki so pisali zgodovino.)

Neznani avtor

V sredini 20. stoletja je slaven nemški konj, Clever Hans (Pametni Hans), navduševal množice po Evropi s svojimi nastopi in znanjem aritmetike. Ljudje so mu postavljali matematična vprašanja, konj pa je z udarci z nogo ob tla naštel pravilen odgovor. Na primer, znal je izračunati, koliko je kvadratni koren števila 16. Psihologi, zoologi in trenerjii so mesece proučevali primer, dokler ni psiholog Oscar Pfungst ugotovil, da je konj preprosto bral in se odzival na pričakovanje ljudi in njihovo telesno govorico ter tolikokrat udaril z nogo, dokler ni začutil oziroma opazil v telesni govorici ljudi okrog njega, da je dosegel pravo številko.

Clever Hans

Konj kot medij pri ugotavljanju problemskega stanja

Zgornji primer nakazuje na eno izmed zelo pomembnih lastnosti konj, ki jih v različnih terapevtskih procesih ob podpori konj lahko s pridom uporabljamo, to je njihova sposobnost branja neverbalne komunikacije. Zrcaljenje, kot imenujemo konjevo odslikavanje dogajanja v posameznikih, družini ali skupini, uporabljamo predvsem v fazi skupnega ugotavljanja problemskega stanja udeleženih v procesu, kasneje v krožnem preverjanju sprememb in želenih smernic poteka procesa ter v raziskovanju (ne)usklajenosti besedne in nebesedne govorice udeleženih, kar lahko močno pripomore k izboljšanju komunikacije, zmanjšanju nerazumevanj in konfliktov ter celo prepreči nastanek psihičnih težav in motenj. Tako imenovana komunikacija dvojne vezi (neusklajenost in nasprotnost med verbalnim in neverbalnim sporočilom) ob ponavljajoči prisotnosti v socialni izmenjavi med starši in otroki, lahko namreč vodi do nastanka psihičnih težav, v primeru nasprotnosti sporočil tudi do psihičnih motenj (Watzlawick, Beavin in Jackson,1982). Zato je prepoznavanje neusklajenosti izredno pomembno in konj je pri tem nenadomestljiv sodelavec. Konji so v naravi plen in imajo zato izredno razvite zaznavne sposobnosti ter imajo po mnenju teoretikov veliko več zrcalnih nevronov kakor ljudje, zaradi česar je lahko njihova sposobnost zrcaljenja neverbalne komunikacije še toliko močnejša in učinkovitejša kot človeška.

Ženska in konj

Slika: »Mirror walk« - zrcaljenje telesne govorice

Poleg zrcaljenja konj nastopa v procesih ugotavljanja problemskega stanja kot projekcijsko platno. Udeleženi si pogosto izberejo karakterno podobnega konja, ki veliko pove o notranjem dogajanju udeleženega, lahko metaforično predstavlja nekoga pomembnega v njihovem življenju ali pa jim predstavlja problemsko situacijo in skupaj z njim poiščejo pot iz nje.

Konj kot motivator v terapevtskem procesu

Že samo dejstvo, da poteka proces na prostem oziroma zunaj zaprtega prostora, daje udeleženim občutek, da niso pod nadzorom in proučevani. Večkrat terapevtskega procesa ob konjih niti ne dojemajo kot terapevtski proces, saj je okolje povsem netradicionalno terapevtsko okolje. Konjeva prijetna družba pomaga preusmeriti pozornost uporabnikov od njihovih ponavljajočih se vsakdanjih problemov v sodelovanje s konjem in reševanje naloge, v tukaj in zdaj. Poleg tega so udeleženi navadno zelo motivirani za sodelovanje s konji, saj ti v njih vzbujajo močne občutke in čustva, konjeva veličina in moč jim predstavljata izziv in vzbujata strahospoštovanje ter ustvarjata naravne okoliščine za premagovanje strahu in razvijanje zaupanja. To pripomore tudi k hitrejši vzpostavitvi kontakta in zaupanja do strokovnjaka, saj se ob njem počutijo varnejše. Stik s konjem, skrb zanj, simpatija do konj in samo jahanje ter gibalni dialog, ki nastane ob tem, dajejo posamezniku občutek zadovoljstva, doživljanje posebnega veselja, estetski užitek in občutek ugodja. Spodbudno delujeta tudi telesna in duševna sprostitev in zadovoljstvo ob premagovanju telesnega napora. Konj ponuja uporabnikom tesen telesni kontakt s toplim, mehkim in premikajočim živim bitjem in s tem občutek varnosti, bližine in emocionalne naklonjenosti, kar prispeva k bolj odprti komunikaciji oseb v procesu pomoči s strokovnjakom in k večji želji po sodelovanju.

Barbara Lester (2002) pravi, da ko enkrat poskusiš delati s pomočjo konj, si težko predstavljaš svetovalno delo v pisarni, saj se pri terapevtskem delu s konji hitreje pokažejo osebne lastnosti uporabnikov, težave, vzroki za problemsko stanje in uporabnik jih veliko prej prepozna ter ubesedi. Pravi, da več izveš v eni uri terapevtskega dela s konji kot v mesecu individualnega pogovornega dela!

Konj kot pospeševalec terapevtskih procesov

»Na uporabnike terapevtskega jahanja deluje ura s konji kot premor od depresije.« Martin Pröttel

Pri terapevtskem delu s pomočjo konj se pozornost udeleženih v procesu pomoči preusmeri od njihovih vsakdanjih problemov na tukaj in zdaj, v dogajanje sedanjega trenutka, v sodelovanje s konjem in reševanje naloge, s čimer se njihove misli in delovanje usmerijo od ukvarjanja s problemi k iskanju rešitev. Že vaje na tleh, v bližini konja, zahtevajo pozornost in koncentracijo udeležencev procesa. Vaje na konjevem hrbtu, predvsem pri samostojnem vodenju konja pa zahtevajo še toliko večjo intenzivnost koncentracije in tako popolnoma preusmerijo pozornost udeleženih na dogajanje s konji. Konji se odzivajo le na trenutne dražljaje, trenutno situacijo, trenutno stanje človeka. Ne zanima jih preteklost niti prihodnost, temveč samo stanje tukaj in zdaj. S tem so model tudi udeleženim in jih na ta način povabijo v osredotočanje na tukaj in zdaj, v čuječnost ter v možnost spremeniti sebe in svoje ravnanje v tem trenutku ne glede na pretekla.

Povezali sva področje hipnoze in dela s konji, predstavili, kako delo s konji pripomore h grajenju boljše samopodobe, samozavesti, kako h grajenju samozaupanja in zaupanja v strokovnjaka ter posledično do drugih oseb, kako h krepitvi pozornosti in koncentracije, kako pomaga krepiti konstruktivne značilnosti, kot sta odločnost in asertivnost, kako pomagajo pri učenju komunikacijskih in socialnih veščin ter kakšne telesne učinke ima.

Graf

Graf: Samozavest, samostojnost in samoiniciativnost tekom ur SP (socialno pedagoškega procesa)

Na grafu je prikazano, kako se je v raziskavi (Bojc, 2016) pri udeleženi v procesu pogostost pojavnosti samozavesti, samostojnosti in samoiniciativnosti spreminjala tekom ur socialnopedagoških aktivnostih ob podpori konj. Tekom ur socialno pedagoškega procesa se je večala pojavnost samostojnega, samoiniciativnega in samozavestnega vedenja udeležene. Porast pojavnosti je bila posledica vnosa aktivnosti s konji, ki so naravnane tako, da to omogočajo in spodbujajo: samostojno jahanje in igra vlog.

Predstavili sva, kako je terapevtsko delo s konji povezano z integrativno pedagogiko, doživljajsko pedagogiko, sistemsko orientirano socialno pedagogiko in sistemsko psihoterapijo, kako s psihoanalitično pedagogiko in psihoanalizo ter kako s psihoanalitičnimi dimenzijami nezavednega, s transferjem in kontratransferjem, s psihoanalitičnim razumevanjem odnosov in skupin ter refleksije v trikotniku udeleženec, strokovnjak in konj.

Delo z družinami in skupinami ter čredna dinamika

Predstavila sem vzporednice, ki jih lahko potegnemo med družino (skupino) in čredo konj ter zakaj lahko tako dobro podprejo proces pomoči z družinami in skupinami. Pomembna lastnost skupine je skupinski cilj, ki deluje kot imunski sistem za skupino, ki preprečuje, da bi morebitni konflikti ogrozili uspešno delovanje skupine. Čreda konj ima skupinske cilje preživetja, iskanja hrane, varnosti, negovanja, socialnih interakcij, idr. in podobne skupinske cilje vidimo tudi v sistemu družine. V skupinah velja formalna ali neformalna socialna struktura, ki označuje odnose in povezanost med posamezniki, potek komunikacije, strukturo moči, vlog in je trajna ali vsaj relativno trajna, torej je enaka dlje časa, kar prinaša posameznikom v njej občutek večje varnosti in smernice za lastno ravnanje v  potencialno nevarnem okolju. Tudi čredna hierarhija določa odnose, povezanost, komunikacijo in strukturo moči ter je relativno trajna in zagotavlja konjem večjo varnost in smernice za ravnanje v potencialno nevarnem okolju in se v namen obstoja vedno znova samoaktualizira. Zanimivo je pogledati na različne oblike moči v družini, skupini in v čredi konj. Potegnemo lahko namreč kar nekaj vzporednic. Tako v sistemih ljudi kot konj lahko prepoznamo moč represije, moč nagrajevanja, legitimno moč, moč reference in strokovno moč. Tako v skupinah ljudi kot v čredah konj poznamo različne strukture socialnih vlog. Struktura socialnih vlog po Schindlerju (1957) je sestavljena iz alfa-, beta-, gama- in omega- članov, kjer je alfa- vodja, beta- svetovalec vodji oziroma strokovnjak, gama- člani so solidarni s skupino, rangirani med seboj, nimajo pa večjega vpliva na ostale in omega član, ki je na repu rangiranja, običajno nasprotuje alfi in je strelovod za napetosti v skupini. Tudi pri manjših čredah poznamo podobno strukturo, kjer imamo ravno tako alfo, ki je vodja črede, ponavadi vodilna kobila ali žrebec, ostale konje in na repu, z najnižjim rangom, konja, ki je vedno zadnji v vrsti prehranjevanja, ki je podrejen ostalim in pogosto strelovod za napetosti v čredi. Kasnejši pogledi, ki temeljijo predvsem na proučevanjih divjih (večjih) čred konj, prikazujejo čredo, sestavljeno iz vodilne kobile, žrebcev, ki so v vlogi čuvajev in priganjalcev črede ter ostalih konj in ravno tako so sodobnejši pogledi na skupinsko strukturo bolj odprti in pravijo, da vsaka (predvsem večja) skupina oblikuje svoje, čisto posebne vloge, ki jih težko uvrstimo v sheme. Takšna in podobna znanja lahko zelo kakovostno podprejo delo z družinami in skupinami ob podpori konj.

Raziskave na področju terapevtskega dela s konji

Terapevtsko delo s konji je podprto z vse več raziskavami. Že Michaela Scheidhacker (1991) je v raziskavi, v katero so bili vključeni uporabniki z diagnozo shizofrenije, ugotavljala, da so se pri tistih, ki so bili vključeni v terapijo s podporo konj, zmanjšale težave v mišljenju in čustvovanju, agresivnost, strahovi in depresivna razpoloženja bolj kot v primerjani skupini uporabnikov, ki niso bili vključeni v terapijo ob podpori konj. Študija sledljivosti rezultatov je pokazala, da so bili uporabniki takoj po terapiji bolj umirjeni in da so, dolgoročno gledano, po zaključeni terapiji živeli bolj samostojno.

Sudekum Trotter, Chandler, Goodwin-Bond in Casey (2008) so v primerjalni študiji raziskovali delo s skupino mladostnikov, vključenih v program svetovanja ob podpori konj in skupino mladostnikov, vključenih v program svetovanja brez podpore konj. Rezultati raziskave so pokazali statistično pomembne razlike v prid skupine, vključene v program svetovanja ob podpori konj, ki so se kazale v zmanjšanju čustvenih težav, neprilagodljivosti, vedenjskih težav, hiperativnosti, agresivnosti, depresivnosti, anksioznosti, somatskih simptomov, v izboljšanju občutka za (ne)primernost vedenj, socialnih veščin, samopodobe, prilagodljivosti ter izboljšanju odnosov s starši.

Velik del terapevtskega dela ob podpori konj pa je še neraziskan in tako predstavlja prostor za nove raziskave tega področja.

Etičnost vključevanja konj v terapevtske procese

Pomemben del predavanja je predstavljalo področje primernosti konj v podpornih programih ter do sedaj premalo izpostavljen vidik etičnosti vključevanja konj v terapevtske procese, ki pa se nama zdi izredno pomemben vidik. Zaradi dobrobiti konj in ker z našim odnosom do konj v procesih kažemo udeleženim model, s katerim sporočamo, kakšni odnosi so primerni. Če podam primer: kaj sporočamo udeleženim s konjem, ki je ves vpet in omejen v gibanju ter izražanju ter kaj s konjem, ki se lahko svobodno giblje in izraža ter je enakovreden in kolikor se le da, svoboden? Tako kot so v interakcijah med ljudmi pomembni odnos, zaupanje in spoštovanje, so enake vrednote pomembne tudi v interakcijah s konji, saj s tem uporabnikom naših storitev sporočamo, kakšen odnos imamo do sodelujočih ter kakšen odnos odobravamo. Učenje z modelom, s posnemanjem zavzema namreč velik del učenja. In naš odnos do konj pokaže, koliko so naše besede usklajene z našimi dejanji, z našo nebesedno komunikacijo, kar smo že zgoraj opisali kot izredno pomembno za psihično zdravje.

Deklica na konju

Slika: Jahanje brez brzde temelji na zaupanju

Trenutno vodim tudi projekt, kjer bomo podrobneje raziskali vidike (terapevtskega) dela s prostimi konji, med drugim tudi jahanje brez brzde in sedla. Tako bomo prispevali k nadaljnjim premikom v smeri etičnosti vključevanja konj v terapevtske namene. Projekt zajema tudi raziskovanje možnosti, kako oblike pomoči ob podpori konj približati uporabnikom s finančnega vidika, saj si želim, da bi bile storitve dostopne širšemu krogu ljudi. Več o mojem delu si lahko pogledate na spletni strani https://lukasi.si, kjer objavljam prispevke in bodo objavljeni tudi rezultati projekta. Večkrat tedensko pa lahko spremljate moje misli in kratke zapise na Facebook strani KarinLukasi.

 

Avtorica članka: mag. Karin Bojc

Foto: Luka´s Photography

Vse fotografije so simbolične in ne prikazujejo uporabnikov terapevtskih aktivnosti.