sl
enrolment
Vpis in informativni dnevi 2020/21
Kategorija:
Ambulanta
Objavljeno: 03. 09. 2020

Koga in zakaj zanese v Ambulanto SFU Ljubljana po ''Covid krizi''?

ambulanta

Analiza profila klientov, ki so se v ambulanto na SFU v Ljubljani prijavili po obdobju karantene, med 15. aprilom in 2. julijem 2020.

 

V času karantene, ko smo morali zapreti vrata naše ustanove, se je ustavilo tudi sprejemanje novih klientov v Ambulanto SFU Ljubljana. Ko so se ukrepi začeli sproščati, smo počasi, pod varnostnimi ukrepi spet odprli vrata za nove kliente. Zaposleni v ambulanti so opazili, da se je populacija ljudi v stiski, ki so prihajali k nam, nekoliko spremenila. Zanimalo nas je, če to drži. Koliko in kakšni klienti so prihajali takoj po sprostitvi ukrepov karantene in kateri so bili glavni vzroki za njihov prihod?

Ugotovili smo, da je od ponovnega odprtja ambulante do začetka julija letos, natančneje od 15. 4. do 2. 7. 2020, s psihoterapijo v naši ambulanti pričelo 22 oseb, 12 moškega in 10 ženskega spola. Večina jih je bilo starih med 25 in 40 let, najmlajša je imela 17, najstarejša pa 60 let. Približno 60% je zaposlenih, 23% brezposelnih, ostali pa so še v procesu šolanja. Večina tistih, ki so že zaključili študij, je univerzitetno izobraženih. 10 oseb je v partnerski zvezi, 8 pa samskih.

Na uvodnem razgovoru sta bila kot glavna simptoma opažena anksioznost (pri dveh tretjinah klientov) in depresivnost (pri približno polovici). Poleg teh dveh glavnih sklopov simptomov, so se pojavili tudi žalovanje, agresivnost, simptomi, ki izražajo posledice travme, kompulzije, fobija, motnje pozornosti in občutek nemoči. Pri šestih klientih je bila izražena samomorilnost, pri večini od teh, bolj kot ideja, pri dveh, pa je bila ta grožnja resna, zato je bil z enim klientom ustno sprejet antisuicidalen pakt, z enim pa pisno.

Povprečna čakalna doba od uvodnega pogovora do začetka terapije je bila manj kot en teden. Vse, razen enega klienta so sprejeli specializanti psihoterapije različnih smeri. 13 klientov je začelo s psihoanalizo ali psihoanalitično psihoterapijo, 6 z geštalt in 3 s sistemsko psihoterapijo. Povprečna cena terapije je 28 evrov, če izvzamemo klienta, ki za že certificiranega terapevta plačuje 60 evrov. Devet klientov bo plačevalo polno ceno 40 evrov, enajstim je bila znižana na 20 evrov in enemu na 10 evrov.

Večina klientov, ki smo jih sprejeli, je na uvodnem pogovoru izpolnila vprašalnik, ki pokaže oceno simptomatike v preteklem tednu (SLC vprašalnik). Ker vprašalnik pokaže statistično značilno simptomatiko le preteklega tedna, na podlagi njega ne moremo opisovati osebnosti klientov, lahko pa nam dajo dodatno informacijo o tem, v kakšnem psihičnem stanju prihajajo ljudje. Kot izstopajoč simptom se je pojavila notranja prisila, pa tudi anksioznost, depresivnost in somatizacija. V treh primerih se je izrazila psihotičnost in v treh paranoidnost. Da bi lahko bolje ocenili osebnost naših klientov, bi potrebovali poglobljene psihološke teste. Glede na to, da se na SFU Ljubljana izvaja tudi študij psihologije, bi se mi zdelo zanimivo, če bi del ambulante postalo tudi psihološko testiranje, saj bi obogatilo zbiranje statističnih podatkov za raziskovalne namene, hkrati pa bi lahko specializantom psihoterapije in njihovim supervizorejm pomagalo pri delu.

Ker primerjalno analizo za čas pred spomladansko covid krizo še izvajamo, težko rečemo, kje so odstopanja v populaciji klientov pred in po covid krizi. Je pa v naši ambulanti očiten višji odstotek klientov s psihotičnimi tendencami in s suicidalno ogroženostjo, kar govori o veliki stiski, ki jo je karantena pustila na ranljivejši populacji. Opažamo tudi, da šele po dopustu ponovno prihajajo v Ambulanto SFU Ljubljana klienti, ki so bolj integrirani, ki želijo razreševati tudi svoje intrapsihične konflikte in njihov motiv ni predvsem olajšanje akutnega stanja. To dejstvo lahko razložimo z ugibanjem, da so bolj stabilne osebe, zdržale situacijo splošne karantene in da so aktivirale svoj notranji potencial in tako ostale zdrave. Klienti s šibkejšo osebnostno strukturo, pa so dekompenzirali in so se takoj, ko je bilo mogoče, odločili za psihoterapevtsko obravnavo.

 

Avtor: Saga Lucija Škerlep, magistrska študentka Psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana