Kategorija:
Ambulanta
Objavljeno: 28. 06. 2018

Celostna obravnava klientov - Ambulanta SFU in Zdravje AS

lilija

Ljudje se v sedanjem času pogosto srečujemo z depresivnimi in anksioznimi motnjami. Vzroki za takšne oblike doživljanja so sicer kompleksni, od individualne osebnostne strukture, psihičnih mehanizmov, ki jih uporabljamo za zadovoljevanje potreb, pa vse do socio-kulturnih fenomenom ob katerem je smiselno izpostaviti naporen ritem življenja in dela.

Zelo pogoste težave s katerimi se ljudje srečujemo so tudi konflikti v odnosih. Ker je potreba po varnem odnosu temeljna človekova potreba, se ob nezadovoljivem odnosu pogosto pojavijo individualne, predvsem čustvene težave. V kolikor je človek pod tem pritiskom dlje časa, potem se kot posledica intrapsihične težave manifestirajo na somatskem nivoju.

Pogosti telesni simptomi se manifestirajo kot konflikti med psihičnim  mehanizmom ter ponavadi somatskim delom, ki je vegetativno oživčen. Zato lahko izpostavimo sedem najbolj pogostih »bolezni«, ki se pojavljajo kot odziv na ta konflikt:

  • Razjede na dvanajsterniku
  • Ulcerozni kolitis
  • Visok krvni pritisk
  • Revmatoidni artritis
  • Hipertireoza
  • Neurodermitis
  • Bronhialna astma

Dobro je, da ločimo ali se je fizična bolečina manifestirala kot posledica psihičnega neravnovesja, včasih pa je ravno obratno, fizična nemoč povzroči psihično nemoč. V obeh primerih je pomoč strokovnjakov iz področja psihološkega zdravja vsaj zelo dobrodošla, če ne nujna.

Zavedamo se, da je stigmatizacija psihičnih težav je v Sloveniji še kar prisotna, vendar se stanje izboljšuje. Ljudje si dovolijo, da čutijo tudi bolečine, ki niso samo fizične. Večji del somatike (nekatere raziskave omenjajo tudi 90%) je povezan s psihološkimi korelati. Pogosto so čustvene težave neposredno povezane s telesnimi bolečinami. Zdravljenje samo (fizičnih) simptomov je zato lahko vsaj dolgotrajno, če ne že (premalo) učinkovito. Celostna obravnava omogoča hitrejše in bolj stabilno okrevanje.

Psihoterapija kot oblika pomoči v polju psihološkega zdravja je v zadnjih desetletjih dosegla velik napredek. Področje (psihoanalize) smo nadgradili z modalitetami psihoterapij, ki upoštevajo sodobna dognanja na področju psihičnega zdravja. Eno izmed njih je obrat iz individualne (psihološke) narave človeka v odnosno naravo. Nezadovoljene odnosne potrebe so pogosto razlog za hude psihične stiske.

V sodelovanju s podjetjem Zdravje AS smo se na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda odločili, da bomo s svojim znanjem poskušali pomagati klientom, ki vstopajo v njihovo ambulanto. Zato smo prilagodili tudi model pomoči. Psihoterapevtska znanja smo umestili v model psihosocialnega svetovanja ter izbrali fokusno obliko podporne psihoterapije. Pri tej obliki se najprej oblikuje fokus, torej jasno definira (psihološki) problem. V nadaljevanju se identificira možen vzrok za simptomatiko ter se oblikuje okviren načrt za odpravo težav.

V kolikor se izkaže, da klienti v ambulanti Zdravje AS potrebujejo bolj intenzivno pomoč, pa mu lahko ponudimo psihoterapijo, ki jo izvajamo v ambulanti fakultete SFU.

Trajanje psihoterapije je odvisno od ciljev v psihoterapiji. V kolikor si posameznik želi bolj strukturnih sprememb, torej sprememb »osebnosti«, potem lahko terapija traja tudi več let. Tako kot smo osebnost izgrajevali desetletja, tako je tudi za spremembo potreben čas. Prav tko je čas, ki ga potrebujemo za spremembe odvisen on narave težav s katerimi se posamezniki srečujejo.

Hkrati pa smo z razvojem modalitet psihoterapij že iz-našli tudi metode dela, ki lahko dokaj hitro povzročijo relativno dolgotrajne spremembe. Ena izmed njih je npr. EMDR, s strani svetovne zdravstvene organizacije priznana metoda za predelavo travm. In če negativno informacijo, ki smo jo skozi razvoj ves čas dobivali v svoj (psihološki) sistem razumemo kot travmo, potem je možno s to metodo relativno hitro zagotoviti relativno trajne spremembe.

V terapiji ljudje spoznajo svoj psihični mehanizem, svojo strukturo, svoje obrambne mehanizme in posledice le njih. Istočasno spoznajo tiste sprožilce, ki pri njih sprožijo preživetvene in kot take neprimerne oblike vedenja. Naučijo se povezati več nivojev doživljanja intimnega sveta in pa sveta okoli nas. Usklajenost kognitivne, čustvene, telesne, včasih tudi duhovne komponente človekovega doživljanja se manifestira na konstruktivnem vedenju posameznika, v njegovo zadovoljstvo in zadovoljstvo ljudi okoli njega.

 

Piše: dr. SIlvo Koželj, vodja Ambulante SFU, integrativni psihoterapevt

Foto: ulleo, Pixabay