enrolment
Information days and enrolment in 2020/21
Category:
SFU Ljubljana
Published: 28. 05. 2019

Vrata novih prostorov SFU Ljubljana so uradno odprta

dekani sfu

24. maja 2019 je Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana) za širšo javnost uradno odprla vrata v svoje nove prostore na Trubarjevi cesti 65, v centru Ljubljane (glej sliko 1). 11 večjih in manjših predavalnic s skupno kapaciteto 412 sedežev, 8 prostorov za psihoterapevtsko in psihološko ambulanto, v katerih s preko 100 klienti dela okoli 50 študentov psihoterapije pod supervizijo, 5 prostorov za pisarne ter prostori za knjižnico in za druženje študentov omogočajo, da se prvič, odkar se je SFU projekt študija psihoterapevtske znanosti začel leta 2007 (Možina, 2007), vse aktivnosti fakultete, v katere je trenutno vključenih okoli 210 študentov, odvijajo na enem mestu (glej sliko 2).

Umestitev SFU Ljubljana (nakup objekta je omogočila matica SFU Dunaj) v središče Ljubljane ni samo lokalno, temveč tudi mednarodno priznanje učiteljem in študentom pa tudi vsem slovenskim psihoterapevtom in psihologom za dolgoletno solidno delo pri uresničevanju ideje psihoterapije kot samostojnega poklica in akademske študija psihoterapije takoj po maturi, ki ga je septembra 2019 z novim zakonom uvedla tudi Nemčija (Možina in dr., 2018a). SFU Ljubljana postaja tako še bolj prepoznavna članica evropske mreže SFU, ki poleg matice na Dunaju povezuje podružnice v Parizu, Milanu, Berlinu in Linzu, ki poleg študija psihoterapije omogočajo študije različnih akreditiranih programov (npr. psihologije, medicine, prava, novinarstva idr.).

 

Svečana otvoritev nove zgradbe SFU Ljubljana 24. 5. 2019

Pred svečanim delom otvoritve je potekala novinarska konferenca, na kateri sta mag. Miran Možina, direktor SFU Ljubljana in prof. dr. Alfred Pritz, rektor SFU Dunaj, med drugim predstavila tudi knjigo Osnove klasične psihoanalize, ki je v maju 2019 izšla pri založbi SFU Ljubljana Vienna Press (glej sliko 3). Gre za slovenski prevod učbenika, v katerem se prepletajo razlage izkustvene ravni vsakdanjega življenja s psihoanalitično teorijo in ki tako predstavlja pomembno pridobitev strokovne psihoterapevtske literature ne le za študente, temveč tudi za vse tiste, ki se želijo spoznati z osnovnimi znanji psihoanalize.

Uradne otvoritve, ki se je odvijala na ploščadi pred novo stavbo SFU Ljubljana, se je poleg vodstva SFU Dunaj - rektorja prof. dr. Alfreda Pritza, prorektorice in dekanice Fakultete za Psihoterapevtsko znanost na SFU Dunaj, prof. dr. Jutte Fiegl, in kanclerja mag. Heinza Laubreuterja (glej sliko 4) ter drugih predstavnikov SFU Dunaj, udeležilo več pomembnih predstavnikov tako psihoterapevtske stroke kot sorodnih strok v Sloveniji, sodelavcev SFU, podpornikov psihoterapije ter študentov.

V uvodnem pozdravu sta obiskovalce nagovorila mag. Miran Možina, direktor SFU Ljubljana in prof. dr. Alfred Pritz, rektor SFU Dunaj, ki nista skrivala navdušenja in ponosa, da je zgodba SFU Ljubljana s skupnimi močni in trdim delom presegla mnoge ovire, ki so se še pred nekaj leti zdele nepremostljive.  

»SFU Ljubljana bo v boljših in bolj prepoznavnih prostorih v središču Ljubljane še povečala svoj prispevek k razvoju psihoterapije kot samostojnega poklica in avtonomne znanstvene discipline, se lažje vključevala v življenje širšega kroga ljudi ter še bolj spodbujala povezovanje in združevanje strokovnjakov s področja psihoterapije, psihologije, medicine, socialnega dela in pedagogike ter sorodnih strok, ki igrajo ključno vlogo v uresničevanju Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, ki je bila marca 2018 sprejeta v slovenskem parlamentu,« je med drugim v svojem govoru poudaril direktor in dekan SFU Ljubljana mag. Miran Možina.

Omenil je tudi, da je SFU Ljubljana leta 2016 dala tudi iniciativo za ustanovitev Kolegija fakultet in strokovnih združenj na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja, v okviru katerega skupaj s Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani in Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki edine v Sloveniji izvajajo akreditirane visokošolske študijske programe iz psihoterapije in psihosocialnega svetovanja, stremijo k ureditvi pravne podlage za opravljanje psihoterapevtske in svetovalne dejavnosti zaradi:

  • uveljavitve psihoterapije in svetovanja kot akademskih znanstvenih disciplin in samostojnih poklicev;
  • ureditve področja psihosocialnega svetovanja v okviru tako zakonsko urejene psihoterapije;
  • zaščite psihoterapevtov, svetovalcev in uporabnikov psihoterapevtskih in svetovalnih storitev;
  • urejanja trenutnih razmer na področju psihoterapije in svetovanja še pred sprejetjem Zakona o psihoterapevtski dejavnosti.

Prostorski premik, ki poleg zagotavljanja kvalitetnejšega okolja za izobraževalno in psihoterapevtsko/psihološko dejavnost SFU Ljubljana hkrati predstavlja obogatitev intelektualnega in kulturnega življenja v središču Ljubljane, saj bodo vrata fakultete odprta za obiskovalce strokovnih in kulturnih dogodkov, ki bodo pomagali v javni zavesti utrjevati podobo psihoterapije kot samostojnega poklica in avtonomne znanstvene discipline, sta pohvalila Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana (MOL), ter mag. Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora MOL. Kulturni svetnik Avstrijske ambasade, Andreas Pawlitschek, pa je besede namenil uspešnemu sodelovanju med Avstrijo in Slovenijo na področju izobraževanja in doprinosu privatnih univerz v akademski sferi.

Naklonjenost pomembnemu razvojnemu koraku psihoterapije v slovenskem prostoru sta izkazala tudi predsednik Slovenske krovne zveze psihoterapije Slovenije, Tomaž Flajs, in predstavnik študentov SFU Ljubljana, Pascal Brlečič.

V okviru otvoritve sta priznanji za posebne zasluge za razvoj SFU Ljubljana prejela mag. Janko Bohak in Katarina Možina, oba dolgoletna sodelavca SFU Ljubljana (glej sliko 5).

Uradni del otvoritve je zaokrožila akademska slikarka in vsestranska likovna umetnica Ejti Štih s predstavitvijo svoje stalne slikarske razstave Migracije - Beg v življenje, ki obiskovalce stavbe SFU Ljubljana nagovarja s svojimi aktualnimi in družbeno angažiranimi slikami. Le te v svet pošiljajo klic k več človečnosti, kar je del vizije, ki jo skozi svojo dejavnost želi uresničevati tudi SFU Ljubljana. Svoj govor je Ejti Štih zaključila s spodbudno mislijo za vse prisotne, da se bo namesto bančni poslov - »…od sedaj naprej tukaj skrbelo za človeško dušo«.

 

E pur si muove – in vendar se premika na bolje

Kljub oviram, ki so v glavnem povezane s tem, da v Sloveniji še ni registriran in reguliran poklic psihoterapevta, tako da so aktivnosti v okviru zgoraj omenjene Resolucije ponovno zastale (Možina in dr., 2018b), SFU Ljubljana v slovenski visokošolski prostor prinaša več novosti, ki bogatijo obstoječe javno in privatno visokošolsko izobraževanje (Možina, 2016). Med njimi lahko posebej izpostavimo:

  • neposredni akademski študij psihoterapije takoj po maturi;
  • novo študijsko področje t. i. “psihoterapevtske znanosti”, ki omogoča novo raven integracije psihoterapevtske klinične prakse, stroke in psihoterapije kot znanstvene discipline;
  • študij in povezovanje različnih psihoterapevtskih pristopov pod eno streho, saj SFU Ljubljana ponuja tudi specialistično izobraževanje iz psihoanalize, sistemske terapije, gestalt terapije, jungovske psihoterapije in psihoterapije otrok in mladostnikov. Tako SFU Ljubljana omogoča izobraževanje iz psihoterapije za prvi poklic in drugi poklic;
  • dodiplomski (začel se je s šolskim letom 2018/19) in magistrski študij psihologije (ki se bo začel v šolskem letu 2021/22), katerega težišče je, v primerjavi z drugimi študiji psihologije v Sloveniji, bolj na družbenih in kulturoloških vidikih in je hkrati poseben tudi po tem, da edini (po zgledu študija psihoterapije) omogoča študentom osebno terapevtsko izkušnjo;
  • razvijanje nacionalne mreže psihoterapevtskih in psiholoških ambulant po Sloveniji;
  • mednarodno izmenjavo študentov v mreži matice in podružnic SFU;
  • razvijanje raziskovanja na področju psihoterapije in psihologije.

V Sloveniji obstaja velik primanjkljaj poklicnih psihoterapevtov, ki si ga SFU Ljubljana prizadeva vsaj malo omiliti. Trenutno jih je okoli 300, ki izpolnjujejo evropske kriterije, glede na priporočila in standarde Svetovne zdravstvene organizacije, ki predvidevajo enega psihoterapevta na 1000 prebivalcev, pa bi jih potrebovali najmanj 2000.

Po akreditaciji je SFU Ljubljana maja 2013 po zgledu matice na Dunaju odprla Psihoterapevtsko ambulanto, v kateri izvajajo psihoterapevtsko dejavnost uveljavljeni psihoterapevti (večina učitelji na fakulteti) in študentje pod njihovo supervizijo. V ambulanti, ki vključuje tri enote - Enoto za starejše, Enoto za odrasle in Enoto za otroke in mladostnike - je trenutno vključenih okoli 50 specializantov psihoterapije pod supervizijo in okoli 120 klientov, ki se redno udeležujejo psihoterapevtskih srečanj. Ambulanta deluje po samoplačniškem principu, vendar brezplačno ali za simbolično ceno sprejemajo tudi socialno ogrožene paciente. Novost, ki jo na Trubarjevi ulici prinaša še več prijetno urejenih terapevtskih sob in čakalnica, pa je sistem naročanja na uvodni razgovor. Dosedanjemu naročanju preko telefona in elektronskega sporočila so dodali možnost t. i. “walk-in” naročanja. Mimoidoči lahko na Trubarjevi ulici zanimanje za psihoterapevtsko obravnavo izkažejo tudi z izpolnjeno prijavnico, ki jo najdejo v čakalnici Ambulante. SFU je tako tudi edina izobraževalna ustanova v Sloveniji, ki študentom in študentkam poleg teoretičnega izobraževanja pod isto streho omogoča tudi praktično usposabljanje. V šolskem letu 2020/21 se bo delo ambulante razširilo še na Psihološko ambulanto, v kateri bodo tudi študenti psihologije lahko nabirali praktične izkušnje pod supervizijo.

Po dolgi šestletni poti do akreditacije SFU Ljubljana od leta 2006 do leta 2013 (Bohak, 2013), je bilo potrebnih nadaljnjih šest let do umestitve celotne izobraževalne in klinične dejavnosti v samostojno, funkcionalno zgradbo. Naj nadaljnjih šest let prinese nove premike na bolje, ki bodo še naprej prispevali pomemben delež k razvoju področij psihoterapije in psihologije v Sloveniji.

 

Viri

Bohak, J. (2013). Dolga pot do akreditacije Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Slovenska revija za psihoterapijo Kairos, letnik 7, številka 3-4: 181-184.

Možina, M. (2007). V Sloveniji se je začel fakultetni študij psihoterapije. Slovenska revija za psihoterapijo Kairos, 1, 1-2: 83-103.

Možina, M. (2016). Tako mladi pa že psihoterapevti: Akademizacija psihoterapije v Sloveniji in neposredni študij psihoterapevtske znanosti na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost

Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. V Fiegl, J. Tako mlad pa že psihoterapevt: Empirična raziskava o neposrednem študiju psihoterapije. Ljubljana Vienna: Sigmund Freud University Press: 165-190.

Možina, M., Flajs, T., Jerebic, D., Kosovel, I., Kranjc Jakša, U., Milič, A. in Rakovec, P. (2018a). Hrvaška, Malta in Nemčija v letu 2018 sprejele zakone o psihoterapiji: kaj pa Slovenija? Slovenska revija za psihoterapijo Kairos, 12, 3-4, 245-272.

Možina M., Flajs T, Jerebic, D., Kosovel, I., Kranjc Jakša, U. in Rakovec, P. (2018b). Čas za zakon je dozorel: Uvodnik o novostih glede normativne ureditve psihoterapije in psihosocialnega svetovanja v Sloveniji. Slovenska revija za psihoterapijo Kairos, 12, 3-4, 7-20.